Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav sta pred preiskovalno komisijo v državnem zboru včeraj razkrila še nekaj dodatnih okoliščin, v katerih sta predsednik vlade Robert Golob in njegov ožji krog poskušala vplivati na kadrovanje v policiji. Predsednik preiskovalne komisije Miha Lamut je potek včerajšnjih dveh zaslišanj ocenil kot korektni, vendar dodal, da nismo slišali nič novega. Prvi krog zaslišanj bi preiskovalna komisija morala opraviti že julija, vendar so sejo prestavili, takrat sta namreč udeležbo odpovedala tako Lindav kot Bobnar. »Komisija delo nadaljuje normalno, tokrat celo v bolj dinamičnem ritmu, z nadaljnjimi krogi zaslišanj ter s pridobivanjem gradiv in dokaznega materiala,« je še dejal.
»Priči sta uvodoma predstavili svoje vedenje o temi in orisali svoj del vključenosti, nato so sledila vprašanja članov komisije. V uvodnem delu smo slišali izčrpno in terminološko podkrepljeno poročilo in podatke ter navedbe,« pojasnjuje Lamut in dodaja, da so omenjeno zaznamovalo odstop Tatjane Bobnar.
Miha Lamut je glede ponedeljkovih zaslišanj še dejal, da bo tudi tokrat, kot pri vseh navzkrižnih zaslišanjih, vsak povedal svoj del vpletenosti, poznavanja in svoj pogled na zgodbo. Ko bodo pregledali vsa dokazna gradiva in zaslišali vse priče, si bo komisija lahko ustvarila celotno zgodbo pred izdajo sporočila. Dodaja, da z Robertom Golobom v funkciji predsednika preiskovalne komisije trenutno ne sme komunicirati, ker je namreč tudi Golob zaveden kot priča. Lamut je izjave Bobnarjeve danes ocenil kot »prav nič novega, kar ne bi slišali že v odstopnem odgovoru ministrice ali v poznejših intervjujih oziroma v medijih«.
Preberite še:
Golobov eksistenčni strah in nespodobna ponudba
Tatjana Bobnar o vmešavanju politike v policijo: Verjela sem, da je prišel drugačen čas
Očitki so resni
Pred člane preiskovalne komisije je včeraj ob 14. uri prva sedla Tatjana Bobnar, ki je uvodoma povedala, da vabila na sejo sploh ni prejela. Kot je pričala, se je z Robertom Golobom sestala sredi lanskega maja. »Nisem bila članica stranke, čeprav so mi pred tem ponujali celo podpredsedniško mesto, ker bi naj imeli neke kadrovske težave, kar sem zavrnila, ker sem želela obdržati svojo strokovno vlogo,« je pojasnila in nadaljevala, da ji je predsednik vlade na sestanku povedal, da se glede vodenja ministrstva za notranje zadeve odloča med njo in Marjanom Šarcem. V nadaljevanju govora pred parlamentarno komisijo se je kronološko sprehodila skozi obdobje svojega ministrovanja. Kot je povedala, je tik pred prisego vlade Golob izrazil namero na samem govoriti z Boštjanom Lindavom, čemur je nasprotovala.
Izpostavila je, da so se pritiski nanjo pričeli v začetku novembra, ko je prejela SMS sporočilo Vesne Vuković, ki jo je spraševala, ali je sploh smotrno raztrgane plakate Gibanja Svoboda prijaviti na PU Nova Gorica »glede na to, kdo je tam direktor«. Nekaj dni kasneje jo je kontaktiral Golob, ki ji je dejal, da se morata pogovoriti, ker je »zaskrbljen glede kadrovske politike v policiji« in »da mu nič ni všeč«.
Kmalu je sledila interpelacija, po kateri so se začeli pojavljati namigi o poskusih njenega rušenja s položaja ministrice. Sredi meseca jo je poklical Miloš Milović, ki je zahteval zaposlitev določene osebe, za katero zaposlitev policija ni podala soglasja.
V nadaljevanju se je še dodatno zapletlo, saj je bilo s seje vlade umaknjeno imenovanje Slavka Koroša za generalnega direktorja Direktorata za policijo. »Ko sem predsednika vlade vprašala o tem, mi je rekel, da ne ve, kdo je on, in da bom imela na tem položaju nekoga drugega. Potem je rekel, da moram zamenjati Martina Jazbeca, direktorja Uprave za policijske specialnosti,« je razložila.
Golob je nadalje nasprotoval tudi imenovanju Lindava na čelo policije za poln mandat in s tem ni sledil predlogu Bobnarjeve. Eden izmed ključnih pogovorov med Tatjano Bobnar in Golobom je potekal 10. novembra lani, ko jo je Golob seznanil, da tedanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni opravil naloge, da ni 'očistil' policije in da gre za izdajo. Za Goloba naj bi bili moteči prvi kriminalist David Antolovič, poveljnik specialne enote Damjan Žagar in direktor policijske uprave Nova Gorica Evgen Govekar. Tatjana Bobnar naj bi mu odgovorila, da nikomur od njih ne more ničesar očitati, na kar naj bi Golob odgovoril, da Darku Muženiču (direktorju NPU) stoodstotno zaupa. Tedaj je zaznala, da je Golob z Muženičem očitno v neposrednem kontaktu. Čez teden dni naj bi Golob od nje zahteval, da mora zamenjati direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca, češ da »je jezen nanj že zato, ker je moral o njem poslušati«. Da Jazbec nikakor ne sme biti »šef varnosti«, naj bi Lindavu neposredno dejala tudi Golobov državni sekretar za nacionalno varnost Andrej Benedejčič in Robert Kešpert, vodja skupine, ki varuje Goloba.
Ko je spor dosegel vrhunec in je Golob Tatjani Bobnar in Lindavu naročil, da morata pripraviti poročilo o domnevnih pritiskih, je Bobnarjevo še enkrat poklical na sestanek. Ko je Golobu na štiri oči povedala, da bo v poročilu dejansko navedla pritiske, naj bi ji odvrnil, ali si želi, da proti njemu vložijo ustavno obtožbo in da pride na oblast spet Janez Janša.
