Čez najkasneje 14 dni naj bi delavci podjetja Cengiz končno prebili drugo cev karavanškega predora. Le še 154 metrov skale morajo prekopati, da bi naposled dosegli že izkopani avstrijski del cevi. »Preboj bo dosežen v prvi polovici marca,« so zatrdili na Družbi za avtoceste (Dars).
To bo pet mesecev za sprva določenim pogodbenim rokom. Mejo z Avstrijo naj bi po prvotnih načrtih dosegli že oktobra lani. Sredi lanskega leta so načrte prvič prilagodili in rok postavili pri koncu lanskega leta, a so geološke razmere nazadnje tudi te načrte skazile. »Izkop je zlasti lani potekal v težavnih geoloških razmerah, kar je vplivalo tudi na hitrost napredovanja del. Lani poleti so bila izkopna dela za dva meseca ustavljena; na določeni razdalji je bila namreč potrebna vnovična izvedba nosilne primarne obloge zaradi večjih deformacij predora,« so pojasnili na Darsu.
Zamude in podražitve
Hkrati bo v naslednjih dveh tednih upravljalec avstrijskih avtocest, družba Asfinag, objavil razpis za zadnji sklop del, in sicer za ureditev elektro in strojne opreme v predorski cevi. Slovenski in avstrijski upravljalec sta se namreč dogovorila, da bosta izvajalca za ta dela iskala s skupnim razpisom, ki ga bo objavil Asfinag, Dars pa bo nastopal kot soinvestitor, saj se morajo te inštalacije delati enotno in hkrati po celotni predorski cevi. Ta dela naj bi trajala osem mesecev. Za prvi sklop teh del (ventilacija, hidrantno omrežje na slovenski strani, elektro in strojna oprema v portalni zgradbi ter srednjenapetostnem vodu) so Avstrijci že izbrali izvajalca in tudi podpisali pogodbo z njim.
Podobno kot gradnja drugega tira, ki so ga v zadnjih osmih letih zaznamovali številni aneksi zaradi nepredvidenih dodatnih del, tudi gradnja druge cevi predora Karavanke ne napreduje po predvidenih finančnih okvirjih. Dars je po kopici zapletov in večletnih zamudah pogodbo s turškim izvajalcem, družbo Cengiz, podpisal januarja 2020. Do danes so bili k pogodbi dodani trije aneksi. Prvi je bil sklenjen pred dobrima dvema letoma zaradi vključitve podizvajalcev in spremembe strokovnega kadra, kar je za seboj potegnilo zvišanje končne cene za dobrih 110.000 evrov (brez DDV). Drugi aneks zaradi dodatnih del je težak 366.000 evrov. Po Darsovih pojasnilih je bil potreben zaradi poenotenja odvodnjavanja z avstrijsko stranjo in zaradi dodatnih zahtev lastnika nepremičnine oziroma upravljalca infrastrukturnega objekta. Ker je Darsova osnovna pogodba s Cengizom že predvidevala določen znesek za nepredvidena dela, omenjena aneksa nista vplivala na končno pogodbeno vrednost projekta, saj se je denar črpal iz pogodbenih rezerv. Drugače pa je z zadnjim, finančno največjim aneksom.
Podražitev materialov in energentov
Decembra lani je Dars s Cengizom sklenil še zadnji, 7,42 milijona evrov (brez DDV) vreden aneks k pogodbi; podpisala sta ga predsednik in član uprave David Skornšek in Andrej Ribič. V Cengizu so si za tako prilagoditev klavzule prizadevali vsaj leto dni. Aneks je posledica spremembe valorizacije klavzule zaradi podražitev materiala, energentov in gradbene mehanizacije, so pojasnili na Darsu. V pogodbi med Darsom in Cengizom je namreč določilo, da breme teh podražitev krijeta tako investitor kot izvajalec v razmerju pol-pol. S tem aneksom se je pogodbena vrednost povečala za 7,8 odstotka oziroma za 7,4 milijona evrov, na 106 milijonov evrov brez DDV (ali na 129,3 milijona evrov z vključenim davkom). Mimogrede, ponujena cena drugega najcenejšega ponudnika na razpisu, konzorcija podjetij Kolektor CGP, Riko in turški Yapi Merkezi, je znašala 102 milijona evrov brez DDV, kar pomeni, da bo Dars za gradnjo predora plačal več, kot bi, če bi na razpisu izbral dražjega ponudnika, seveda ob predpostavki, da bi drugi konzorcij dela izvedel v okviru svoje ponudbe.
Velikodušni investitor
Dars je sicer zelo velikodušen javni naročnik. Vključevanje revalorizacijske klavzule v pogodbe je bila praksa že pred energetsko krizo – tedaj je bila sklenjena tudi pogodba s Cengizom, energetska kriza pa je Darsovo velikodušnost še okrepila. Sprva sta si po pogodbi investitor in izvajalec sorazmerno razdelila breme podražitev. Z novejšimi pogodbami so na Darsu prevzeli 75 odstotkov bremena podražitev, po letu 2022 pa so ta del v pogodbah še prilagodili: tako revalorizacijska klavzula v novih pogodbah določa, da 98 odstotkov bremena podražitev nosi Dars, 2 odstotka pa izvajalec.
Nekdanji odstopljeni predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je na pomislek, da je tako določilo v škodo državne družbe, odgovoril, da je Dars to storil v dobro državnega gospodarstva. »Ko so se začeli surovine in materiali dražiti in so izvajalci začeli na nas naslavljati zahtevke za dodatno plačilo, smo kolebali, ali jim priznati podražitve in s tem nadaljevati investicijski cikel ali jih zavrniti in tvegati, da odstopijo od posla v zameno za unovčenje kakšne garancije. Izvajalci so utemeljevali, da pod takimi pogoji projekta ne morejo končati. Takrat smo sklenili, da je z narodnogospodarskega vidika bolje, da gradbeništvo deluje in da investicije potekajo, in se odločili, da se približamo izvajalcem, saj niso oni krivi za te podražitve. Krive so okoliščine, na katere ne oni ne mi nimamo vpliva,« je rekel.
Avstrijci so medtem že septembra 2021 izkopali svoj del predora do meje in tako dobro leto dni zatem, ko so na slovenski strani šele začeli kopati, končali gradbena dela. Vse odtlej čakajo, da se jim skozi skalo približajo Cengizovi delavci. Promet naj bi po novi cevi stekel sredi prihodnjega leta. Ne pa tudi po dveh ceveh. Ko bo končana gradnja vzhodne cevi, bo Dars za promet zaprl dotrajano obstoječo cev in jo obnovil. Obnova bo trajala dve leti. Skozi Karavanke bodo vozniki po dveh ceveh zapeljali šele leta 2027.
