Otroci lahko, tudi ko ima njihova napotnica oznako »zelo hitro« in bi morali priti na vrsto v 30 dneh, na obravnavo pri ortodontu čakajo po eno leto. Ob »redni« napotitvi, kjer je dopustna čakalna doba 180 dni od uvrstitve na seznam, pa se lahko čakanje razvleče tudi na šest let in več, je mogoče razbrati iz objavljenih čakalnih dob slovenskih zdravstvenih domov. V Slovenskem ortodontskem društvu vidijo eno od rešitev v triaži ob izdaji napotnice za ortodontsko zdravljenje, torej presoji, kako zelo ga posameznik potrebuje.
Kaj predlagajo ortodonti
Napotitev naj temelji na oceni tako imenovanega indeksa EFO, ki ortodontske nepravilnosti razvršča glede na njihovo resnost in vpliv na zdravje, ne zgolj estetiko, so se zavzeli v omenjenem društvu. »Cilj uvedbe tega indeksa je zagotoviti objektivno in strokovno utemeljeno presojo potrebe po ortodontskem zdravljenju ter preprečiti izdajanje napotnic na rezervo ali zgolj zaradi pritiska staršev,« so poudarili. Tako bi bilo jasno, ali je otrok do ortodontske obravnave v javnem sistemu dejansko upravičen ali ne, predvidevajo v združenju. Med letoma 2019 in 2024 je že potekal projekt EFO-indeks, v okviru katerega je Zdravniška zbornica Slovenije organizirala številna predavanja in delavnice za več kot 280 šolskih zobozdravnikov, so še izpostavili.
Naklonjeni so tudi vključevanju dodatnih izvajalcev specialistov ortodontije, ki danes delujejo na prostem trgu. Trenutno je v Sloveniji 19 zasebnih specialistov ortodontije, ki delujejo izključno samoplačniško, so navedli. »Če bi bil sistem bolj odprt in bi omogočal vključevanje tudi zobozdravnikom, ki ne delajo znotraj javnega sistema, bi lahko zadržali paciente in sredstva ZZZS v Sloveniji, zmanjšali odhode kadrov v tujino ter omogočili staršem, da zdravljenje za svoje otroke poiščejo doma, kjer tudi plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje,« so zapisali.
Naslednike izvajalcev, ki se upokojujejo, bi bilo treba po njihovi oceni iskati v regiji. Tudi pri razpisih specializacij bi morali v Sloveniji po oceni društva dati večjo težo regijskemu kriteriju. Pomembno je namreč, da specialist po opravljenem izobraževanju nadaljuje delo v regiji, so pristavili.
Številni obiski in prilagajanje aparata
Današnje dolge čakalne vrste izkoriščajo tuji zobozdravniki, ki svoje storitve intenzivno oglašujejo neposredno ali prek domačih oglaševalskih agencij, opažajo v odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije. Takšno oglaševanje pogosto zbuja nerealna pričakovanja bolnikov, ugotavljajo. Težava po njihovem opažanju nastane, če pri bolniku, ki pričakuje hiter in neboleč poseg, pride do zapletov. Te običajno rešujejo slovenski zobozdravniki, ugotavljajo v zborničnem odboru za zobozdravstvo. Uspešno zdravljenje je po drugi strani rezultat številnih rednih obiskov in prilagoditev, ki jih ortodont opravi z aktivacijo aparata, opazovanjem napredka in prilagajanjem aparata, dodajajo.
Pri tem so kritični do dogajanja v primeru zagrebške zasebne poliklinike Apolonija, ki je zobozdravnikom ponujala nagrado za usmerjanje slovenskih pacientov na ortodontsko zdravljenje. Takšne oblike sodelovanja ostro obsojajo in jih štejejo za nesprejemljiv pritisk na stroko, je poudarila članica odbora za zobozdravstvo in predsednica Slovenskega ortodontskega društva dr. Sanda Lah Kravanja. Tovrstno ravnanje lahko škodi pacientom in spodkopava temeljno zaupanje v zdravstveni sistem, je ocenila. V Apoloniji so na drugi strani poudarjali, da so se hoteli z enkratnim informativnim emailom predstaviti kolegom in da so želeli biti transparentni.
Spomnimo, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prakso omenjenega hrvaškega zasebnika prijavili zdravstvenemu inšpektoratu in inšpektoratu za delo. Na ZZZS menijo, da je treba dostopnost v Sloveniji izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže in ne z zasebno zdravstveno mrežo, kjer bi moral pacient za storitve doplačevati. Tudi sami pa vidijo eno od rešitev v ocenjevanju, ki bi bilo skladno z indeksom za razvrščanje nepravilnosti.
