Predlog bi v slovensko zakonodajo prinesel anglosaški model, imenovan Employee Stock Ownership Plan (neposredni prevod: Načrt za lastništvo delnic med zaposlenimi) oz. ESOP. Slovenski zakon se zgleduje po ureditvi iz Velike Britanije, ta pa je idejo prevzela od ZDA. Slovenija bi bila prva država članica Evropske unije s tovrstno zakonodajo, pripravljata pa jo tudi Danska in Irska.
Shema temelji na prostovoljni odločitvi lastnikov in zaposlenih, da vzpostavijo shemo udeležbe zaposlenih v lastništvu prek modela lastniške zadruge delavcev.
Zakon vzpostavlja nov tip pravne osebe, imenovan lastniška zadruga, ki jo lahko ustanovijo zaposleni in prek nje kupijo delež v podjetju, v katerem so zaposleni. Lastniška zadruga lahko kupi delež le v eni gospodarski družbi, z njeno ustanovitvijo pa se mora strinjati 75 odstotkov vseh delavcev matične družbe. Zaposleni v času zaposlitve ne morejo prosto razpolagati z deleži, deležev prav tako ne morejo obdržati ob odhodu iz podjetja.
Lastniška zadruga lahko najame bančni kredit za nakup deleža podjetja, ki ga nato odplačuje s prihodki podjetja, ki ga ima v lasti. Tovrstne kredite trenutno onemogočajo bančne regulacije, ki so bile sprejete za preprečevanje menedžerskih odkupov. Ta praksa je bila sicer dovoljena pred finančno krizo pred desetletjem in pol, kasneje pa je država to regulacijo znatno zaostrila.
Zakaj zdaj?
Kot navajajo na ministrstvu za solidarno prihodnost, so se za pripravo te zakonodaje odločili tudi zato, ker bo v prihodnjih letih znaten del slovenskih podjetij šel čez generacijsko menjavo lastništva. Tri četrtine vseh zaposlenih v zasebnem sektorju je zaposlenih v majhnih in srednjih podjetjih.
Ker so se ta podjetja v večini primerov ustanavljala od začetka devetdesetih let dalje, se povprečna starost lastnikov majhnih in srednje velikih podjetij hitro viša. Več kot polovica lastnikov teh podjetij je starejših od 56 let in glede na podatke ministrstva za solidarno prihodnost jih več kot dve tretjini nima načrta za nasledstvo. Predvidevajo, da se bo v naslednjih desetih letih upokojilo 40 odstotkov vseh lastnikov slovenskih podjetij.
Lastniške zadruge so tako mišljene v prvi vrsti za manjša in srednje velika podjetja, iz katerih se želijo umakniti lastniki, ki so v veliko primerih podjetje tudi ustanovili. Če podjetja ne želijo prevzeti otroci lastnikov, se ti praviloma odločijo za prodajo. Trenutno so to lahko samo druga večja podjetja ali finančni skladi, ki lahko zberejo kapital za nakup.
Javna razprava
Zakon je sedaj ministrstvo za solidarno prihodnost poslalo v javno razpravo, ki bo trajala do 6. junija.
»Model lastništva zaposlenih je orodje za pravičnejše in bolj vključujoče gospodarstvo. Prispeva k dolgoročni stabilnosti podjetij, koristi zaposlenim, lokalnim skupnostim in širšemu gospodarstvu. Z zakonom želimo omogočiti trajnostne prenose lastništva na zaposlene,« je ob predstavitvi zakona povedal državni sekretar Klemen Ploštajner.
