Poslanci so v državnem zboru obravnavali predlog za razveljavitev sklepa o že izglasovanem posvetovalnem referendumu o povečanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030. Referendum Levice so pred dvema tednoma podprli še v SD, SDS in NSi, ki pa so se včeraj z izjemo Jožeta Tanka iz SDS bodisi vzdržali glasovanja bodisi niso potrdili prisotnosti. Poslanci so tako s 44 glasovi za in sedmimi proti potrdili sklep o razveljavitvi. Referenduma Levice, za katerega je nedavno glasovalo 46 poslancev in ki je razdelil levoliberalno koalicijo, torej ne bo.
V debati eno, pri glasovanju drugo
Nataša Avšič Bogovič je v imenu Gibanja Svoboda kot poglaviten razlog za vložitev predloga za razveljavitev posvetovalnega referenduma Levice navedla, da je vprašanje nejasno, češ da bi tisti, ki bi glasovali proti, lahko to storili zato, ker bi menili, da bi morali trošiti za obrambo manj, prav tako pa bi lahko glasovali proti tisti, ki bi želeli, da troši država v ta namen več. »Posledično po razglasitvi referendumskega izida ne bi bilo jasno, za kaj so oziroma proti čemu so volilci dejansko glasovali. In začel bi se boj za interpretacijo,« je dejala. V Levici so to zavrnili kot podcenjevanje volilcev. Vodja poslancev Svobode je še poudarila, da referendumi niso politične igračke in da je glasovanje o razveljavitvi test zrelosti in državotvornosti poslancev.
Meira Hot je v imenu Socialnih demokratov poudarila, da vlada na čelu s premierjem in šefom Svobode Robertom Golobom ni zagotovila široke javne razprave o rekordnih vložkih v obrambo, ki pomenijo veliko proračunsko tveganje. Pri tem je spomnila, da je Svoboda z asistenco predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič to odločanje s kršitvijo poslovnika in referendumske zakonodaje zamaknila za odločanje o resoluciji o opremljanju Slovenske vojske (SV) do leta 2040, na katero se nanaša referendumsko vprašanje Levice. In da se je po sprejetju resolucije premier na vrhu Nata politično zavezal k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, proti čemur so v SD protestirali.
Opozorila je tudi na to, da Golob v Haagu ni imel mandata državnega zbora za zavezo o petih odstotkih BDP, saj o tem v parlamentu pred vrhom Nata debate ni bilo: »Če se je zaobšlo državni zbor kot predstavnika ljudstva pri tako pomembnem obrambnem in varnostnem vprašanju, je prav, da o tem svoje povedo državljani sami.« Tudi njen poslanski kolega Soniboj Knežak je bil kritičen do dogajanja v preteklih tednih in do odsotnosti javne razprave. Povedal je, da je bila napoved referenduma glede članstva v Natu, s katero se je premier Robert Golob odzval na izglasovanje referenduma Levice, neodgovorna.
Kritičen je bil tudi do tega, da so jih v Svobodi obtožili nenačelne koalicije z opozicijo. »Pred dvema letoma smo se skoraj razšli pri usklajevanju socialnih transferjev z inflacijo in prihranku 18 milijonov evrov, danes pa se pogovarjamo o dveh milijardah, pri čemer smo zaradi naše pozicije označeni za politikante. Sam partnerstvo in koalicijo razumem kot spoštovanje različnih pogledov. Veliko vrednot delimo, veliko dobrega smo naredili, nekatere poteze nekaterih veljakov iz Gibanja Svoboda pa so me tokrat osebno užalile,« je izpostavil in dodal, da se nekateri bojijo lastne ljudi povprašati o mnenju. A kljub velikim besedam v veliki dvorani parlamenta so se poslanci SD nazadnje vzdržali glasovanja. Zaradi dopusta je bil sicer odsoten Damijan Zrim.
Poslanci SDS ploskali Kordišu
»Preklic referenduma, ki je bil že potrjen in izglasovan v tem državnem zboru, je zavestna odločitev ne dovoliti ljudem, da imajo besedo pri upravljanju državnih zadev, kar je ustavna kategorija. Torej je to tudi najbolj neodgovorna in najbolj nedržavotvorna odločitev, ki jo lahko ta državni zbor sprejme,« je v imenu Levice v razpravi dejal Matej T. Vatovec, ko je prisotne pozval, naj glasujejo proti razveljavitvi referenduma. Zdelo se je, da v tej smeri razmišlja tudi poslanec Svobode Miroslav Gregorič: »Bodimo državotvorni. Ampak ali mar res ne zaupamo ljudstvu? Zaupali smo mu, ko je šlo za osamosvojitev Slovenije, zaupali smo mu, ko je šlo za vstop v Nato. Kar se mene tiče, je vprašanje jasno.« A je nato pristavil, da pri takšnem glasovanju ne more sodelovati. Nazadnje pa celo glasoval za razveljavitev referenduma.
V razpravi se je oglasila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je med drugim dejala, da vprašanje, kot ga predlaga Levica, »ni vprašanje za državljane«. Posvetovalni referendum je sicer lahko razpisan glede vseh vprašanj v pristojnosti državnega zbora, ki so širšega pomena za državljane. Je orodje v demokratični ureditvi, saj parlamentu omogoča ugotavljanje volje volilcev, ko gre za pomembne in usodne odločitve v državi, ki lahko bistveno spremenijo življenje velike večine ljudi. Da načrti, da bi v prihodnje podvojili ali potrojili obrambne izdatke, ustrezajo namenu tega instituta, so sicer, kot rečeno, v razpravi zagovarjali v Levici in SD, pri čemer slednji nazadnje svojih govorov niso podkrepili z glasom.
»Če je referendumsko vprašanje Levice in SD politična neumnost, je sabotaža referenduma politična svinjarija,« pa je nasprotovanje razveljavitvi referenduma pojasnil Miha Kordiš. Tudi nekdanji poslanec Levice je bil kritičen do predsednice parlamenta in njene vloge v dogajanju, ki je privedlo do referendumske godlje. »Predsednica državnega zbora bi po treh letih na tistem stolu lahko vedela, da obrazložitev glasu ni namenjena polemiziranju s poslanci. Da ne omenjam, da se to dogaja v kontekstu, ko se poslance že tri leta obravnava kot male šolarje, kot da noben nič ne ve. Neprestano se nam skače v razpravo in se mešetari s postopki. Toliko parlamentarne prakse, kolikor se je spremenilo v tem mandatu, se ni prej v 30 letih,« ji je navrgel. Zaradi tega so mu ploskali celo poslanci SDS, ki pa tako kot v NSi sploh niso predstavili svojih stališč. To je, zakaj so z izjemo Tanka svoj »za« spremenili v »ne glasujemo«.
