Vlada Roberta Goloba, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD in Levica, bo kmalu upihnila tretjo svečko mandata, potem ko je v državnem zboru zaprisegla 1. junija 2022. Po treh četrtinah mandata je koalicija, ki je na zadnjih volitvah skupaj osvojila 53 mandatov, že načeta. Do danes je zaradi prestopov izgubila tri poslanske stolčke, največja koalicijska stranka Svoboda, sodeč po javnomnenjskih anketah, tudi velik del podpore volilcev, ki so ji podelili rekordnih 41 poslancev, z nedokončanimi reformami pa spoznava, kako je, če si največje projekte prihraniš za zadnje leto vladanja, ki sovpada z začetkom predvolilnega boja.
Izgubljeni referendum o izrednih pokojninah za umetnike je tudi jasnen znak, da utegne opozicija volivce povprašati še o kakšnem zakonu. Številni člani koalicije zato že ocenjujejo, da utegne vlado jeseni doleteti referendumski trojček. Poleg pokojninske reforme bi se na referendumu lahko znašla še nov zakon o medijih in zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kjer ima svoje pripombe opozicija na čelu s SDS. Na pokojninsko zakonodajo, ki je vedno znova nevralgična točka za državljane, je sicer vezana več kot milijarda evrov iz sklada za okrevanje in odpornost, urejanje medijev poleg opozicije kritizirata tudi stroka in novinarstvo, pomoč pri samomoru pa je kot družbeno občutljiva tema, polna moralnih in etičnih dilem, idealen teren za politizacijo.
Obet referendumske plime
Aktualna vlada ne bi bila prva, ki bi jo odnesla referendumska plima, spomnimo se samo leta 2011 in vlade Boruta Pahorja, potem ko so volilci na voliščih premlevali pokojnine, malo delo, delo na črno, arhive in RTV. Prvak Svobode Robert Golob je sicer prepričan, da bo odločitev za volilce naslednje leto enostavna, če bosta le jasno izražena razlika med dvema poloma, to je tistim, ki »govori o revanšizmu z jezikom sovraštva in drugim, ki govori o spoštljivem socialnem dialogu, graditvi in krepitvi javne države in družbe«. Golob, ki v javnosti kaže politični optimizem in napoveduje pospešeno sprejemanje zakonov tudi v zadnjem letu, za kamerami tudi vse bolj spoznava, da politične stranke ni težko ustanoviti, ji je pa težje zagotoviti obstoj na politični sceni.
Pri tem mu ne gre na roko, da v Sloveniji že poldrugo desetletje, odkar je leta 2011 na volitvah v DZ slavila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, pred vsakokratnimi splošnimi volitvami kot po pravilu nastane nova levosredinska stranka, na katero se nalepi upanje o boljšem vodenju države. Tokrat se ugiba o morebitni aktivaciji evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki pa še ni javil dokončne odločitve. Predsednik Svobode Golob, prvak SD Matjaž Han in koordinatorica Levice Asta Vrečko so sicer danes skupaj stopili pred kamere in ocenili, da so vodenje države pred tremi leti prevzeli v zahtevnih razmerah, a da so uspeli v tem času zgraditi bolj vključujočo in bolj odporno državo ter postaviti zdrave temelje, na katerih je mogoče graditi boljšo prihodnost. In – tako vsaj upajo –, da tako stvari vidi tudi čim več volilcev.
Zdravstvo, dolgotrajna oskrba, stanovanja
Med ključnimi projekti, ki čakajo koalicijo do konca mandata, so šefi koalicijskih stranki izpostavili zakone s področja zdravstvene reforme, ki jo vladna koalicija ves čas mandata postavlja v sam vrh prioritet, pa uresničitev že omenjene pokojninske reforme, reformo visokega šolstva in stanovanjsko politiko, kjer so Golobovi pripravili milijardni zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj. Pripravlja se tudi zakon o inkluziji otrok s posebnimi potrebami, omenjena medijska zakonodaja, zakon o gostinstvu in izvajanje ukrepov dolgotrajne oskrbe, pri prispevku za katero bodo vztrajali. Veliko dela torej, sploh če upoštevamo, da bo morala vzporedno vsaka izmed strank koalicije poskrbeti še za lastno predvolilno kampanjo.
