Poudarja, da ne želi stranke enega obraza, ker nihče ni tako pameten, da bi vedel vse. Kdo so njegovi najožji sodelavci, za zdaj ne razkriva. To naj bi storil na kongresu. In čeprav iz stranke Vesna, s katero je sodeloval na predsedniških in evropskih volitvah, prihajajo pozivi, naj v primeru kandidature na državnozborskih volitvah vrne mandat evropskega poslanca, tega ne namerava storiti. Na vprašanje, zakaj se iz mirne službe evropskega poslanca sploh spušča v motne vode slovenske politike, odgovarja: »Prišel je čas, ko Slovenkam in Slovencem ne bi ponujali samo volitev proti nekomu ter spopada med levim in desnim polom. Pametna politika je uravnotežena in vsebinska, verjamem, da ljudem lahko ponudimo prav to.«
Kaj je vaš cilj?
Dobiti vlado, ki ne bo polarizirala družbe.
Torej želite sami sestavljati novo vlado?
Hočemo postati stranka, ki bo imela odločilen vpliv pri oblikovanju prihodnje vlade. Nihče ne gre na volitve, da bi jih izgubil.
Kdo so člani vaše ožje ekipe, zakaj jih še ne predstavite?
To bomo storili na ustanovnem kongresu stranke oktobra. Predstavili bomo najožjo ekipo in tudi kandidate za morebitne funkcije v vladi. K sodelovanju vabim vse, ki se strinjajo z mojimi vrednotami in načeli delovanja, da se nam pridružijo pri oblikovanju stranke, politike in kandidatne liste. Ne verjamem v politično stranko enega obraza, želim si imeti čim več dobrih ljudi okoli sebe, ki jih je treba poslušati pri odločanju. To danes v Sloveniji umanjka pri prenekateri odločitvi. Imamo vedno več strank enega obraza. Tega si sam ne želim, nihče ni tako pameten, da bi vedel vse.
Lahko to razumemo kot kritiko, kako Robert Golob vodi vlado?
Vsak si izbere svoj slog vodenja. Mislim pa, da mora biti za vodenje države ta slog drugačen. Danes so odločevalci kot v paralelnem svetu in ne razumejo, kaj se v Sloveniji dogaja. Ne sodelujejo dovolj z ljudmi. Kot župan Kočevja imam s tem precej izkušenj. Slišati moraš tudi veliko neprijetnega, a tako vsaj ostaneš z nogami na tleh.
Kaj torej najbolj pogrešate pri sedanji vladi?
Pri sprejemanju odločitev bistveno premalo poslušajo strokovne argumente. Pogrešam tudi malo bolj jasne strateške odločitve. Napovejo določene ukrepe, kot bi samo testirali teren in poskušali, ali bo šlo skozi. Če ne gre, se jih ne lotijo. To ni vodenje, ampak iskanje všečnosti. Preden ljudi vznemirjamo, je treba vedeti, kaj želimo doseči.
Če bo po prihodnjih volitvah vlado spet sestavljalo Gibanje Svoboda, bi šli zraven?
Da, treba je iskati priložnosti sodelovanja levosredinskega bloka. Kako, pa bomo videli po rezultatih volitev.
S kom bi se še povezovali? Tudi čez sredino?
Povsem jasno je, da sodelovanje s SDS, ki jo vodi Janez Janša, ne pride v poštev, ker gre za konceptualno drugačne poglede na družbo; tu so vprašanja temeljnih vrednot, demokracije, človekovih pravic … in ni prostora za kompromise. Pri Demokratih Anžeta Logarja težko zavzamem stališče, ker še niso v celoti predstavili svojega programa. Pri NSi sem naklonjen pogovorom in na dolgi rok tudi kakšnemu strateškemu sodelovanju, skupnemu oblikovanju vlade pa ne.
Torej vam ideja tretjega bloka kot alternativa desni in levi vladi, ki bi ga sestavljali vi, SD, Demokrati in NSi, ni blizu?
Za zdaj mislim, da to ni rešitev.
Veča se delež neopredeljenih, tudi na račun razočaranih volilcev Gibanja Svoboda. Kako jih boste nagovorili?
Samo eno sporočilo lahko pošljem: to, kar bomo govorili, bomo delali. Bomo pa govorili manj, saj dobrega politika odlikuje tudi poslušanje. Moja izkušnja iz lokalne in evropske politike je, da imajo ljudje marsikaj pametnega povedati, samo slišati jih je treba.
Niste nov obraz, vendar podobno kot Cerar, Šarec in Golob nimate izkušenj iz vlade. Se ne bo ponovil star recept in boste čez čas tudi vi razočarali volilce ali celo vrgli puško v koruzo?
Kot obramboslovec puške ne mečem v koruzo, kvečjemu jo grem v koruzo iskat. Podobno kot Cerar sem akademik, a imam tudi izkušnje z vodenjem občine in zdaj še iz evropskega parlamenta. Zato me težko primerjate s prej omenjenimi. Lahko zagotovim, da bom naredil res vse, kar znam in zmorem, da nikomur ne bo treba gledati v tla, ker me je volil.
Pogost komentar na vašo napoved ustanavljanja stranke je, da to ni dobro, ker da gre za drobljenje na levici.
Če pristanemo na to tezo, pomeni, da gremo v sistem dvostrankarske demokracije. Kar pa po mojem ni dobro, ne nazadnje tudi slovenska ustava izhaja iz političnega pluralizma. Slovenija še ni zrela, da bi vso moč in oblast zaupala enemu ali drugemu polu. Moramo se potruditi za zaupanje in zgraditi koalicije. Na tak način se vzpostavi tudi medsebojni nadzor, sicer je nevarno, da dobimo vlak brez zavor, ki lahko pelje tudi v prepad.
O drobljenju na levici govori tudi Milan Kučan, s katerim sta že spila kavo.
To je pač njegovo mnenje, ki ga spoštujem, ampak sam imam drugačno mnenje kot prvi predsednik. Prav je, da imamo več možnosti, da se volilke in volilci res lahko odločijo za tistega, ki jih najbolj prepriča.
Ostajate evropski poslanec. Stranka Vesna, s katero ste nastopili na predsedniških in evropskih volitvah in ki se zdaj povezuje z Levico, vas poziva, da se mandatu evropskega poslanca odpoveste takoj.
Za to ni niti zakonske podlage niti nobene moralno-etične dileme. Ne nazadnje je zame glasovalo več kot 52.000 ljudi s preferenčnim glasom, ki so mi dali jasen mandat. To je več glasov, kot so jih zbrali vsi preostali kandidati Vesne in Levice skupaj.
Računate na te glasove tudi na državnozborskih volitvah? Mogoče tudi na tistih 92.000 glasov iz predsedniških volitev?
Smo pred novo tekmo, števec je na ničli, volje volilk in volilcev ne smemo podcenjevati. Spet jih je treba prepričati, da zmoremo.
Kaj jim boste ponudili na domačem parketu?
Vsekakor ne bom napovedoval globokih reform, ker ni nobene potrebe, da celoten sistem obračamo na glavo. Seveda potrebujemo spremembe pri zdravstvu ali šolstvu in teh se bomo prednostno lotili, tu ni nobenega dvoma. Poudarek bo tudi na integriteti, transparentni politiki, boju proti korupciji. Potrebujemo tudi spodbudno gospodarsko okolje in olajšanje umeščanja v prostor, decentralizacijo pri odločanju, visoko na lestvici sta tudi varnost in obramba. To so temeljni segmenti, na katerih želim delati.
Ste kot obramboslovec naklonjeni povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP?
Ne, to so vsiljene zahteve brez pravih argumentov, ker smo zapadli v obrambno histerijo. Sredstva iz evropske kohezijske politike krvavo potrebujemo za razvoj podrazvitih regij. Slovenija naj Natu raje kot kupovanje orožja ponudi svojo strateško geografsko lego, znanje in infrastrukturo.
O čem vse še razmišlja in zakaj je prepričan, da lahko vlado vodi bolje kot dosedanji premierji, lahko preberete tudi v posebni rubriki Nedeljskega dnevnika Povabljeni ste na kavo, ki tokrat izide že jutri – v torek, 24. junija.
