Po enem letu, odkar so na gospodarskem ministrstvu ambiciozno predstavili predlog novega zakona o gostinstvu, ki je burno polemiko sprožil predvsem zaradi predvidene omejitve kratkotrajnega oddajanja v najem, je jasno, da tako stroge regulacije na tem področju, kot je bila predvidena, ne bo oziroma bodo imele občine bistveno bolj proste roke. Na ministrstvu so se za regulacijo zavzeli glede na zelo velik razmah kratkotrajnega oddajanja v zadnjih letih, ki kaže na trend dolgoročnega izločanja stanovanj s trga dolgotrajnega najema ter s tem zmanjševanje dostopnosti do stanovanj in višje cene. S časovno omejitvijo bi želeli stanovanja v večji meri vrniti osnovnemu namenu, torej bivanju, kar je v javnem interesu.
Takšen cilj je legitimen, vprašanje pa je, ali je tudi skladen z ustavo, saj posega v ustavni pravici do svobodne gospodarske pobude in do zasebne lastnine, je opozorila državnozborska zakonodajno-pravna služba (ZPS). Predlagatelju zakona po njeni oceni ni uspelo prepričljivo utemeljiti, da bi bila omejitev pravic do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude sorazmerna in da bi z regulacijo kratkotrajnega najema sploh dosegli zastavljene cilje. »Zagotovo ima zakonodajalec pri tem na voljo druge, manj invazivne ukrepe, s katerimi bi bil pri reševanju navedene problematike uspešnejši (na primer ukrepi stanovanjske in davčne politike),« so zapisali. Takšna razlaga gre na roko ogorčenim sobodajalcem, ki so v primeru sprejema zakona že napovedali ustavno presojo.
