»V sodelovanju z ministrstvom za finance smo pripravili več različic nadomestitve obveznega zdravstvenega prispevka z bolj solidarno rešitvijo, vendar zaradi potrebnega upoštevanja širšega vpliva na obremenitve plač in posledično konkurenčnosti ter druge dele davčne in socialne politike do odločitve o najprimernejši varianti (še) ni prišlo.« Takole so nam včeraj odgovorili na ministrstvu za zdravje, ko smo jih vprašali, do kdaj nameravajo uvesti socialno pravičnejši obvezni zdravstveni prispevek glede na dohodek državljanov.
Premier Robert Golob je že aprila predlani dejal, da bo koalicija financiranje celotne zdravstvene blagajne bolj pravično in solidarno uredila do konca leta 2024. To naj bi storila v dveh korakih, v prvem se je plačevanje dopolnilne premije v enotnem znesku preneslo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v drugem koraku pa je bila obljubljena pravičnejša odmera glede na dohodek posameznika.
Drugi korak vendarle še v tem mandatu?
Dobri dve leti po napovedih premierja pa, kot rečeno, pristojni resorji še kar preračunavajo scenarije za bolj socialno pravičen prispevek. Enoten znesek 37,17 evra medtem danes plačujejo tako upokojenec s 500 evri pokojnine in zaposleni s povprečno neto plačo 1592 evrov kot tudi tisti, ki mesečno prejema 10.000 evrov neto plače. A, kot kaže, utegne do premika na področju obveznega zdravstvenega prispevka, potem ko je že kazalo, da iz tega v tem mandatu ne bo nič, vendarle priti.
Iz Gibanja Svoboda so na v zvezi s tem sporočili, da je koalicija v tem mandatu opravila številna težka pogajanja s socialnimi partnerji, med drugim glede plačne in pokojninske reforme ter dolgotrajne oskrbe in zdravstvenega varstva. »Zdaj pa nas čakajo še ureditev področja absentizma, spremembe upravljanja ZZZS in nadgradnja področja obveznega zdravstvenega zavarovanja vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom. Vse to želimo uskladiti paketno kot del zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona, ki ureja plačilo socialnih prispevkov.«
Kdaj? »Pričakujemo, da bodo pristojna ministrstva za zdravje, za finance in za delo že takoj jeseni opravila svojo nalogo in drugi korak, to je preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka, zaprla na pogajanjih v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Skupaj z absentizmom in preoblikovanjem ZZZS.« Ob tem velja spomniti, da po trenutnem režimu plačevanja obveznega zdravstvenega prispevka tisti z višjimi prihodki efektivno plačujejo manj kot tisti z nižjimi dohodki. Po spremembah se namreč prispevek šteje za obvezni prispevek za socialno varnost, pri čemer se za ta znesek zmanjša davčna osnova. Najrevnejši, ki dohodnine sploh ne plačujejo, so tako edini, ki se jim dohodek dejansko zmanjša za celoten znesek prispevka.
Predlog Glasu ljudstva brez zadostne podpore
Iz Levice so medtem javili, da je pred parlamentarnimi počitnicami njihova poslanka Nataša Sukič skupaj z nekaterimi poslanskimi kolegi in iniciativo Glas ljudstva vložila predlog zakona, s katerim bi uvedli pravičnejši prispevek: »S predlaganimi rešitvami bi razbremenili ljudi z nižjimi dohodki – delavce, upokojence in mlade. Prispevek ne bi bil več enak za vse, ampak bi bil odvisen od višine prihodkov.« Kot smo poročali na začetku junija, zakonski predlog na papirju obljublja, da bi 90 odstotkov zavezancev poslej plačevalo manj, a da bi bile spremembe tudi realizirane, morajo predlagatelji zbrati potrebno večino v državnem zboru. Te pa brez Svobode ni.
Iniciativa je zakonski predlog v državni zbor pred slabima dvema mesecema odnesla tudi s podporo koalicijske SD. »V času, ko so mnogi soočeni s stiskami, je še toliko pomembneje, da sistem temelji na solidarnosti in da več prispevajo tisti, ki imajo več. Zato smo na koalicijskih pogovorih večkrat opozorili, da je nujna razprava o konkretnih rešitvah, ob tem pa pričakujemo, da bo tudi ministrstvo opravilo svoj del naloge,« v zvezi z dolgotrajnim iskanjem rešitev pravijo v vrstah Socialnih demokratov. Spremembe si želijo videti še v tem mandatu: »Konstruktivno bomo iskali rešitve in skrbeli, da se interesi državljanov ne izgubijo v političnih preigravanjih.«
