Slovenske občine so imele zadnji dan preteklega leta milijardo evrov dolga, 75,5 milijona evrov več kot v letu 2020. Povprečni skupni dolg na prebivalca je znašal 511 evrov, dolg povprečne občine je predstavljal dobro dvajsetino njenih proračunskih prihodkov. Najbolj zadolžena občina ostajajo Gornji Petrovci z 2801 evrom dolga na prebivalca, vsak Ljubljančan je zadolžen za 916 evrov, Mariborčan za 786, Kranjčan za 502 evra, v Cerkljah na Gorenjskem, Kranjski Gori, Trzinu in še devetih občinah pa so občani povsem brez dolga. Pričakovati je, da bo skupni občinski dolg ob koncu leta 2022 narasel, saj imajo v volilnem letu občine praviloma najbogatejše proračune in najvišje postavke za naložbe. Polaga se asfalt, gradijo se pločniki, obnavljajo šole ... V volilnih letih 2014 in 2018 so občine dosegale vrhove zadolženosti in najele za sedem oziroma slaba dva odstotka več posojil kot leto prej, ko ni bilo volitev.
Dolgovi občin so všečna tema v predvolilnem boju, a vprašanje ni toliko imeti dolg ali ne, ampak kako sestaviti kakovostne projekte in jih na najboljši način financirati ter pri tem uporabiti mešanico različnih orodij, tudi zadolževanje, je prepričan Robert Mulej, urednik projekta Zlati kamen. Časi, ko se je dalo veliko narediti le z evropskim denarjem, so mimo, je prepričan.
Z izjemo sedmih kritično prezadolženih občin, ki s posojili pokrivajo redno delovanje, in nekaj občin, ki so se zadolžile mimo bank, tudi na ministrstvu za finance ugotavljajo, da zadolženost slovenskih občin ni razlog za skrb in da tudi z zadolževanjem izvajajo investicije, ki prinašajo zaslužek, nova delovna mesta, boljšo kakovost življenja občanom in gospodarsko rast.
Bogati predvolilni proračuni
Ko smo preverili proračunske postavke investicijskih odhodkov nekaterih mestnih občin za leti 2021 in 2022, je med njima očitna razlika. V volilnem letu so investicijski odhodki najmanj podvojeni. Slučajno? Mulej pojasnjuje, da je vsak proračun zgodba zase in da je številke vedno treba interpretirati v širšem kontekstu: »Skok investicijskih odhodkov v zadnjem mandatnem letu je lahko tudi posledica tega, da je bilo treba pripraviti projekte, pridobiti sredstva, dovoljenja in podobno. Kar pa seveda ne izključuje možnosti, da v kakšnem kraju lokalni politiki tudi na ta način ne pridobivajo točk.«
Po nekaterih ocenah naj bi volilno leto pripomoglo h gospodarski rasti za okoli pol odstotka bruto domačega proizvoda. Kako je s tem v resnici? Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da je obseg predvolilnih občinskih naložb iz dostopnih podatkov težko izluščiti. »V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bila realna vrednost gradbenih del pri inženirskih objektih v primerjavi z lani višja za 12 odstotkov, kar je visoka rast,« je predstavil podatek in poudaril, da statistika gradbenih del ne ločuje na državna in lokalna. Precejšen vpliv na letošnjo rast ima namreč zagotovo tudi državna naložba v gradnjo drugega tira.
Trend rasti gradbenih del v volilnem letu je pogost pojav v številnih evropskih državah. »Morda je ta učinek še bolj izrazit v novih državah članicah Evropske unije, ker se evropska sredstva, predvsem iz naslova finančne perspektive, pogosto koristijo v letu volitev. K letošnji rasti gradbenih del pa prispevajo tudi nekateri projekti iz naslova načrta za okrevanje in odpornost,« je razmere orisa glavni ekonomist GZS.
Kdo je zaslužil?
Vprašanje, kdo je v volilnem letu zaslužil na račun občin, bi morda morali predrugačiti in se vprašati, kdo je pretežni izvajalec teh del oziroma kakšna je veriga vrednosti subjektov, ki pri teh delih ustvarjajo prihodke, pravi Ivanc. To so tako družbe, ki se ukvarjajo s projektiranjem, kot dobavitelji materialov in delovnih strojev, pa gradbena in inženirska podjetja ... »Zaradi majhnosti poslov so to pretežno domača, slovenska podjetja, kar pomeni, da je učinek na lokalno okolje ali regijo v tem primeru dokaj visok. Visoka rast gradbenih del ni sama sebi namen. Novi ali obnovljeni objekti služijo nekemu namenu in imajo pomembno javno korist za uporabnike,« je sklenil sogovornik.
