Slovenska sodišča že več let opozarjajo na pomanjkanje sodnih izvedencev posameznih strok, še posebej klinične psihologije, psihiatrije in pedopsihiatrije. Kot je razvidno iz poročila za lansko leto, je bila Slovenija lani na Evropskem sodišču za človekove pravice »obsojena« zaradi predolgo trajajočega postopka odločanja o zahtevku za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti rejništva, ki je bil povezan prav s problematiko izvedencev klinične psihologije.
Prvi korak: več specializacij
Trenutno v Sloveniji deluje 38 sodnih izvedencev za psihiatrijo, 23 izvedencev klinične psihologije, osem izvedencev za socialno delo, trije izvedenci za otroško in mladostniško psihiatrijo ter dve izvedenki za psihologijo družine. Vsi imajo dela več kot dovolj, kar seveda vpliva tudi na sodne postopke. V nekaterih primerih sodišče brez ustreznega izvedenskega mnenja namreč ne more dokončno odločiti, zato čakanje na izvedenca avtomatično pomeni zastoj v sojenju. Prav na področju družinskega sodstva pa so zastoji še dodatno problematični, saj se odloča o usodah družin in njihovih najbolj ranljivih članov – otrok.
Težav se zavedajo tudi na pravosodnem ministrstvu, kjer se strinjajo, da je najbolj pereče prav pomanjkanje kliničnih psihologov in psihiatrov, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki. »Dejstvo je, da v Sloveniji nimamo zadostnega števila specialistov klinične psihologije, izmed katerih bi lahko imenovali sodne izvedence, kar je tudi posledica neurejenega financiranja specializacij klinične psihologije,« razlagajo na pravosodnem ministrstvu in dodajajo, da v zadnjih dveh letih vendarle zaznavajo napredek, saj je ministrstvo za zdravje razpisalo 100 specializacij za klinično psihologijo.
Tudi na pravosodnem ministrstvu so že sprejeli nekatere dodatne ukrepe, s katerimi so omenjena področja izvedenstva uvrstili na seznam deficitarnih področij. Tako omogočajo 50 odstotkov višje plačilo za izvedensko mnenje. Strokovni svet za sodno izvedenstvo, cenilstvo in tolmačenje pa je sprejel sklep, da se obdobje specializacije iz klinične psihologije za kandidate za sodne izvedence šteje za delovne izkušnje, s čimer bodo lahko novi klinični psihologi prej izpolnili pogoje, da postanejo izvedenci.
Zbornica spreminja statut
Gre za tek na dolge proge, stanje pa naj bi izboljšali še nekateri drugi ukrepi. Zbornica kliničnih psihologov je pripravila predlog za združitev petih strokovnih podpodročij klinične psihologije v enotno strokovno podpodročje, saj je praksa pokazala, da delitev na posamezna strokovna podpodročja ni vodila k večji dostopnosti izvedencev, temveč je pomenila oviro. Pri zbornici so pripravili tudi seznam kliničnih psihologov, ki niso sodni izvedenci, bi pa lahko sodišču pomagali s strokovnim znanjem. Hkrati bodo lahko sodišča za izvedensko delo angažirala neposredno zbornico kliničnih psihologov kot strokovno institucijo, vendar bo prej treba spremeniti njen statut.
Na pravosodnem ministrstvu načrtujejo tudi novelo zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki je trenutno v strokovnem usklajevanju in bo med drugim vzpostavila evidenco zasedenosti sodnih izvedencev. Spremenili bodo tudi pravilnik, ki naj bi poenostavil postopek opravljanja pisnega preizkusa znanja kandidatov za izvedence in omogočil dodatno plačilo za sodne izvedence, ki so imenovani v družinskih zadevah.
