Več nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe je na Trgu republike danes kritiziralo predlagani Šutarjev zakon. Zakon je bil sprejet brez posvetovanja s civilno družbo in brez javne razprave, je bilo slišati pred državnim zborom. Prav in nujno je, da država naslovi varnostne in druge izzive, na katere se opozarja dalj časa, vendar to ne sme potekati mimo demokratične strokovne razprave, je v zvezi z načinom, kako se je vlada lotila sprejemanja zakona, poudarila direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarina Bervar Sternad. »Spreminjanje več zakonov, med katerimi so tudi določbe, ki določajo začasen odstop od veljavne zakonodaje, so problematični z vidika pravne varnosti in predvidljivosti.«
Kot najbolj problematične ukrepe je navedla vstop in pregled stanovanja ali prevoznega sredstva z namenom zasega orožja brez sodne odredbe, uvedbo izjeme pri izločanju nedovoljenih dokazov, uporabo tehničnih sredstev na tako imenovanih varnostno tveganih območjih, avtomatizirano preverjanje registrskih tablic vozil, omejevanje dostopa do brezplačne pravne pomoči, podaljšanje maksimalnega trajanja pripora in podaljšanje časa, v katerem naj sodišče preverja obstoj pripornih razlogov. Tovrstna opozorila se vrstijo vse od napovedi spornega zakona, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo, da posamični ukrepi zasledujejo legitimen cilj varnosti, a da so številni ustavno sporni in kršijo načelo sorazmernosti.
Peticija za dostop do pitne vode
Tudi direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel je opozorila, da so zahteve, da se preiščejo vsa kazniva dejanja, sicer utemeljene, a da je zaradi posameznih primerov nesprejemljivo pripisovati odgovornost celotni romski skupnosti in s tem podpihovati nestrpnost zoper njo. Opozorila je, da bo predviden ukrep zmanjšanja ali odvzema socialnih prejemkov povečal revščino med že sedaj najbolj ekonomsko ranljivimi. Poslance je zato pozvala, naj »ne podprejo ukrepov, ki bodo nižali standarde vladavine prava in posegli v človekove pravice vseh, ampak naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve«. Predstavniki civilne družbe so sicer danes na vlado odnesli peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce.
Do zakonskega predloga in ravnanja oblasti so bili na novinarski konferenci kritični tudi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, Sonja Lokar iz Ženskega lobija Slovenije, Nejc Horvat z inštituta Danes je nov dan in Martin Mittendorfer iz Greenpeace Slovenija. Lokar je izpostavila, da je potrebno pomagati romskim ženskam zaživeti normalno življenje. »Številne so pripravljene, izobražene, a ne dobijo dela v svoji stroki. Nekatere so na primer končale izobraževanje za socialno delo, a zdaj delajo v Avstriji.« Glede mladoletnih nosečnosti je izpostavila, da je potrebna boljša spolna vzgoja v šolah. Potrebno je aktivnejše in sistematično delo z mladimi, je še dodala, pri čemer je opozorila na to, kakšen napor je za otroka v romskem naselju ob pogojih, ki jih ima za življenje tam, da sploh konča osnovno šolo. Jasna je bila, da je zato potrebno še več energije vložiti v spodbude na izboraževalnem področju.
Aktivist Jaša Jenull je ob koncu novinarske konference spomnil, da v času pretekle vlade niso kolesarili proti prejšnji vladi, ampak zaradi ukrepov, ki jih je sprejemala in so posegali v demokracijo in človekove pravice. Dejal je, da so takrat z njimi protestirali tudi nekateri aktualni poslanci, zato pričakuje, da predloga zakona v sedanji obliki ne bodo sprejeli. »Če pa ga bodo, pa absolutno nameravamo stopnjevati svoje aktivnosti,« je napovedal v odgovoru na vprašanje, ali v primeru sprejetja zakona sledijo novi protesti. Ob koncu tiskovke pa je politični razred spomnil na to, da prisotne organizacije ne govorijo s kavča oziroma iz akademskih pisarn, ampak da gre za organizacije, ki so vsakodnevno v romskih naseljih in najbolj poznajo problematiko ter že leta in leta pozivajo k aktivnejši integraciji Romov v družbo.
