Zmoten bi bil vtis, da se je Konrad Kuštrin tako dolgo oklepal svojega položaja vodje sindikata Fides. Že pred leti je namreč iskal zamenjavo in logična izbira je bil dolgoletni član glavnega odbora in podpredsednik sindikata Damjan Polh. Vendar je Primorec ponudbo zavračal. Kuštrin je zato vztrajal do lanske jeseni. Naloge glavnega pogajalca in javno izpostavljenega sindikalista je tedaj začasno prevzel drugi podpredsednik sindikata Gregor Zemljič, ki ni pokazal zanimanja za uradni prevzem vodenja Fidesa.

Ponudbo je (zopet) dobil Polh. Tokrat je ni odklonil. V ponedeljek, na 29. letni konferenci sindikata Fides, mu je Kuštrin tudi formalno prepustil položaj predsednika. Sodeč po Kuštrinovih besedah je pred Polhom zahtevno obdobje. »Pravzaprav smo danes tam, kjer smo bili pred 30 leti, ko smo začeli. In to me žalosti. Morda smo si preveč obetali. Sam sem verjel v državo. Verjel sem, da bo politika služila narodu, ne sebi – dogaja pa se ravno obratno,« je dejal v svojem poslovilnem nagovoru in kolegu ponudil pomoč. »Tako kot je on pomagal kot podpredsednik, mu bom gotovo, če bo čutil potrebo ali željo po kakšnem nasvetu, rad priskočil na pomoč. In pomoč bo gotovo potreboval, tudi jaz sem jo.«

Fides ostaja v rokah anesteziologa

Sindikalista povezuje tudi poklicna pot, saj sta oba specialista anesteziologije. Specialistični izpit je Polh opravil leta 1990. Delodajalca ni nikoli zamenjal, že 30 let je zvest izolski splošni bolnišnici. Na znanstvenem področju ni bil vidneje aktiven, v bibliografski bazi Cobiss je osemkrat zabeležen kot (so)avtor. Na konferencah in kongresih je med drugim predaval o uporabi in izboru uspaval za kratkotrajno anestezijo in o epiduralni porodni analgeziji. Je eden izmed avtorjev leta 2004 objavljenih smernic za ukrepe in zdravljenje pri poškodovancih s hudo poškodbo glave.

V vlogi podpredsednika Fidesa je v preteklosti že javno zastopal interese (zobo)zdravnikov, a trajnega vtisa ni pustil, niti pri političnih odločevalcih. Najdaljše takšno obdobje je bilo leta 2004, ko je nadomeščal Kuštrina, ki se je zaradi zdravstvenih težav začasno umaknil iz prvih vrst sindikalnega boja. Polh je tedaj med drugim izražal pomisleke o predlaganih spremembah evropske direktive o delovnem času. V tistem času je komentiral še iztek mandata tedanjega ministra za zdravje Dušana Kebra. Polh je ocenil, da so doživeli »štiri moreča leta«. Leta 2008 je na letni skupščini Fidesa kritiziral okoliščino, da zdravniki v novem enotnem plačnem sistemu ne morejo doseči več kot 57. razred.

Novinarjem in novinarkam, ki so tedaj spremljali področje zdravstva, se je Polh vtisnil v spomin kot umirjen in zadržan sogovornik, ki v javnem nastopanju ni tako ognjevit kot Kuštrin. Ljudje, ki se ga spominjajo s pogajanj, menijo, da je tudi manj demagoški. Polh je po njihovem opažanju tudi bolj študiozen. Nerad razpreda o zadevah, na katere se ne spozna. V teh krogih velja za odličnega poznavalca zdravstvene zakonodaje.

Čeprav so bili njegovi nastopi praviloma medli in neizraziti, je znal biti tudi oster. Januarja 2010, v času ministrovanja Boruta Miklavčiča, je Polh vznemirjen zapustil sestanek ekonomsko-socialnega sveta. »Imel sem občutek, da smo na rešetu zdravniki, ne pa zakon o zdravstveni dejavnosti,« se je jezil in opozoril, da mnogi sogovorniki ne razumejo, kaj je koncesionarstvo. Trdil je, da je strah pred privatizacijo zdravstva odveč in da se mu zdi neverjetno, da se vsi ukvarjajo s tem, koliko zdravniki smejo delati. »Veliko govorijo o standardih in normativih, ki naj bi jih zdravniki izpolnili, da bi lahko sploh sklepali podjemne pogodbe. Čeprav na ministrstvu trdijo, da jih ni, naj povem, da so ti standardi in normativi obležali v ministrovem predalu in jih bomo v kratkem objavili,« je govoril pred 13 leti.

Po 13 letih na mizi isti problemi

Kaj je v ministrovem predalu, je bilo Polhu znano zato, ker je bil eden izmed avtorjev predlaganih normativov za sekundarno in terciarno raven zdravstva. Po njegovem prepričanju bi upoštevanje normativov morebiti podaljšalo čakalne dobe, a je prav, da se ve, kaj je za zdravnika »normalno«. Leta 2010 je ugotavljal, da brez krčenja košarice pravic iz zdravstvenega zavarovanja najverjetneje ne bo šlo, saj »ta država ni sposobna financirati vsega, kar lahko zdravstvo ponudi«.

Trinajst let pozneje bo moral Polh razpravljati o istih nerazrešenih problemih v slovenskem zdravstvu.

Leta 2011 je javno okrcal tedanjo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije Gordano Živčec Kalan. Zdravniki se ne morejo več strinjati z njenim načinom dela, je pojasnjeval. Kmalu zatem se je umaknil iz javnega nastopanja. V medijih se nato znajde le občasno, ob izrednih dogodkih, denimo avgusta 2016, ko je v izolski bolnišnici 70-letnik ustrelil zdravnika in policista.

»Vsako življenje je dragoceno. Da se nekaj tako hudega zgodi sredi ustanove, kjer se zdravniki in preostalo osebje borimo za življenja in zdravimo ljudi, je še toliko bolj boleče,« je razlagal Polh in se spraševal, ali smo v Sloveniji obstali v časih, ko o možnosti tovrstnih dogodkov ni nihče razmišljal. »Morda bo treba v bolnišnicah, podobno kot na sodiščih, uvesti detektorje kovinskih predmetov,« je dodal.

V Fidesu je aktiven že 27 let. Doslej se je torej najbolje počutil v zakulisju sindikalnega boja, medijsko pozornost je prepuščal Kuštrinu. Zdi se, da ga javno nastopanje ne veseli. Prav tako ga ne krasi Kuštrinova bojevitost. A v obdobju, ko se v zdravstvu napovedujejo tektonski premiki, se je Polh prostovoljno potisnil v ospredje.

»Spraviti se v čevlje bivšega predsednika je nemogoče,« je dejal ob nastopu položaja in dodal, da se bo trudil po vseh svojih močeh, da bo prenos funkcije čim manj boleč. »Fides bo s Polhom imel težave,« je prepričan eden izmed dobrih poznavalcev zdravstva, ki je hotel ostati anonimen. »Z njim se je namreč možno pogovarjati.«

Pogajalska ekipa ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana ne bo nemudoma začutila spremembe v predsedstvu Fidesa. Pogajalsko sindikalno skupino bo namreč do nadaljnjega vodil podpredsednik sindikata Zemljič. Polh je delo kolega ocenil kot odlično.