Asmir Bećarević se je kot dveletni fant leta 1980 s starši iz Bosne in Hercegovine priselil v Slovenijo. Po končani srednji rudarski šoli se je leta 1997 za kratek čas, tri mesece, zaposlil v Gorenju, saj v tistem času v Premogovniku Velenje (PV) niso takoj zaposlovali dijakov rudarske šole. Po odsluženem vojaškem roku pa je že dobil delo v PV, kjer je, nazadnje kot vodja priprave, delal dobrih 25 let. Leta 2015, ko je bil ustanovljen Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), katerega ustanovni član je, je postal tudi predstavnik tega sindikata v PV. Leta 2022 pa so ga iz PV odpustili iz krivdnih razlogov.
»Redna odpoved zaposlitve je bila zame nepričakovana, delodajalec pa je v odpovedi navedel, da sem kršil navodila o bolniškem redu, kar seveda ne drži. Pravico sem zato poiskal tudi na sodišču, kjer je postopek na prvi stopnji končan in trenutno čakam na razsodbo. Zaradi zdravstvenih težav imam priznano tudi pravico iz invalidskega zavarovanja in sem razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, ker je moja delovna zmožnost za moj poklic zmanjšana za več kot 50 odstotkov, imam priznano tudi pravico do poklicne rehabilitacije in se usposabljam za drug poklic oziroma se izobražujem ob delu na eni od zasebnih fakultet,« razloži Bećarević, ki je tudi eden od pobudnikov in ustanoviteljev Društva etažnih lastnikov Velenje v letu 2014. Od lani je tudi direktor socialnega zavoda Solidar, prek katerega v prostem času brezplačno svetuje ljudem glede delavskih in socialnih vprašanj, ki izhajajo iz delovnega razmerja. »Zavod deluje popolnoma neodvisno, brez vpliva države ali političnih strank in temelji na načelih nepridobitnosti in neprofitnosti,« pravi Velenjčan, ki ga njegovi nekdanji knapovski tovariši opisujejo kot srčnega, neutrudnega borca za delavske pravice. Te karakteristike so mu prinesle tudi položaj predstavnika SDRES.
Vesten, uspešen in trn v peti
vodstvu Premogovnika
Prav zato, pravijo njegovi nekdanji kamerati, ker je svojo funkcijo opravljal vestno in uspešno, je postal trn v peti nekdanjemu delodajalcu PV. Ta je angažiral zasebnega detektiva, ki je po več mesecih zalezovanja ugotovil, da si je Bećarević kljub bolniški odsotnosti dovolil oditi v trgovino, na banko, pošto, opravljal je tudi razne sindikalne aktivnosti. Med drugim se je zavzel za dostojne malice rudarjev, vodstvo PV pa je razjezil z objavo fotografije sendviča, ob katerem je zapisal: »To je malica za pet evrov in pol. Kos kruha, salama, 50-gramska pašteta, banana in polovica čebule. Za šest evrov pa – kruh, majoneza, slanina v kosu in majhna tortica. To so malice za rudarje, ki potujejo 500 metrov pod zemljo, na delo v velenjski premogovnik.« Še več, pod peticijo za dostojno malico in zvišanje nadomestila za prehrano, ki so jo pozneje predali takratnemu vodstvu PV, se je v zgolj tednu dni podpisalo več kot tisoč rudarjev. »Pa bi jih bilo verjetno še več, če se ne bi na rudarje vršili pritiski s strani uprave in nasprotnega sindikata, češ da bodo občutili posledice, če bodo tudi sami pod peticijo prispevali podpis,« je takrat dejal Bećarević, ki ga je podprlo še nekaj drugih sindikatov, ki so menili, da se je v zadnjih letih močno razširila »praksa lova na sindikaliste kot najbolj priljubljenega športa številnih menedžerjev«. Spet drugi, med njimi tudi Sindikat premogovnika Velenje, ki je v PV reprezentativni sindikat, so v Bećarevićevem početju videli predvsem populizem brez primere.
Podobno se dogaja zdaj, ko se je Asmir spet dvignil »kot feniks iz pepela« in se zavzel za vse, ki se čutijo oškodovane zaradi visokih zneskov za toplotno ogrevanje. So se pa našli tudi takšni, ki so Bećareviću očitali nabiranje »političnih točk«, kar sam odločno zavrača. Na zadnji seji mestnega sveta Mestne občine Velenje mu je eden od svetnikov Franc Žerdin očital, da je vajen voditi velike projekte in da je tudi vodenje LIV velik projekt. »Zelo velik projekt je bila tudi stavka v PV leta 2014, ki jo je vodil gospod Bećarević. A je takrat zavedel ne le mene, pač pa več tisoč rudarjev in tudi več tisoč Velenjčanov in državljanov Slovenije, češ da je stavka uperjena proti vodstvu HSE in njegovi politiki, na koncu pa se je izkazalo, da so bili z Blažem Košorokom, takratnim generalnim direktorjem HSE, o vsem dogovorjeni. Zato bi rad verjel, da je gospod Bećarević pri vodenju iniciative bolj iskren, kot je bil takrat. Očitno pa še sam sebe ne more prepričati, da so tokrat res iskreni in da nihče ne stoji za njimi,« je dejal Žerdin.
Pravi, da še ni dosegel ciljev
Bećarević se je na njegove očitke seveda odzval in dejal, da je bila stavka leta 2014 v PV namenjena izključno ohranitvi tako PV kot pravic zaposlenih. »Eden od scenarijev je bil takrat tudi stečaj PV, na stavkovni odbor so se vršili veliki pritiski, tako z leve kot desne, a smo se v odboru odločili, da bomo zastopali izključno interese zaposlenih, podjetja in lokalne skupnosti, ne pa določenih političnih elit. Po duši in srcu sem socialist, po mojih žilah teče rdeča kri in moje srce bije na levi strani. S stavkovnimi aktivnostmi pa smo takrat preprečili stečaj PV,« je Žerdinu odgovoril Bećarević.
Kot pravi, bo boj za znižanje cen toplotne energije nadaljeval. Še zdaleč namreč niso dosegli cilja, saj se zneski na položnicah za ogrevanje Velenjčanov in Velenjčank kljub nekaterim ukrepom niso občutno znižali. Ravno nasprotno, nekateri naj bi za januar prejeli še višje zneske. Znižanje cene variabilnega dela za 0,7 odstotka pa je Bećareviću in drugim predstavnikom LIV v posmeh.
