Po podatkih Turističnega združenja Portorož je bilo število nočitev v piranski občini junija letos za 14 odstotkov nižje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, kar pripisujejo predvsem upadu števila slovenskih gostov, ki so lani še koristili turistične bone. Kljub temu pa poudarjajo, da so napovedi hotelirjev za julij in avgust obetavne. »Število hotelskih prenočitev bo po dosedanjih napovedih primerljivo s podatki za lani, pri čemer velja poudariti, da hotelirji dosegajo višje cene za prodano hotelsko sobo,« pove Aleksander Valentin, vršilec dolžnosti direktorja Turističnega združenja Portorož, in pristavi, da je bilo kljub manjšemu številu prenočitev junija več slovenskih gostov v primerjavi z junijem 2019, ki velja za izjemno uspešno leto.
V prvem polletju so v nastanitvenih kapacitetah v občini Piran zabeležili približno 680.000 prenočitev, kar je skoraj toliko kot lani, so še izpostavili v turističnem združenju. Tudi v koprski občini ocenjujejo, da se je sezona dobro začela, čeprav je število prenočitev letos za približno 15 odstotkov nižje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Statistični podatki turističnega obiska v Izoli kažejo na stabilno poslovanje izolskih hotelov, večji upad beležijo pri zasebnih nastanitvah. V primerjavi s preteklim letom opažajo 19 odstotkov manj prenočitev in 25 odstotkov manj prihodov gostov.
Kar 30 odstotkov manj gostov kot lani
Nekoliko drugačno stanje pa naslika Mate Matjaž, lastnik družinskega hotela Tomi v Portorožu. »Letos imamo približno 30 odstotkov manj gostov kot v primerljivem obdobju lani,« se pritoži hotelir in doda, da je upad gostov sprva pripisoval deževnemu juniju, a se trend nadaljuje kljub izboljšanju vremena. »Lani je bilo povpraševanje večje, kot smo imeli na razpolago hotelskih sob. Če je gost odpovedal rezervacijo, smo sobo prodali v nekaj urah. Zdaj pa je v Portorožu na voljo še veliko sob, to lahko preverite na spletnih straneh, kot je booking.com. V večernih urah ni tako živahnega utripa, na razpolago je tudi veliko nezasedenih parkirnih mest, kar je nenavadno za ta letni čas. To je znak, da je nekaj narobe,« opaža Matjaž.
Močan upad gostov sicer opažajo tudi občani ter zaposleni v turizmu. Prepričani so, da je Portorož za ta letni čas nenavadno prazen. Kot pravi Janez Mekinc, izredni profesor na Fakulteti za turistične študije na Univerzi na Primorskem, je poleg odprave turističnih bonov junijski upad gostov v Portorožu in bližnji okolici mogoče pripisati različnim dejavnikom, od draginje, kupne moči do konkurenčnih destinacij. »V zadnjih desetih letih je bila turistična promocija Slovenije zelo aktivna in tudi učinkovita. Pri tem se niso promovirali zgolj biseri slovenskega turizma, kot so Piran, Bled, Postojnska jama, Ljubljana, temveč tudi druge destinacije v Sloveniji. Posledica tega je, da turisti vse bolje poznajo tudi druge kraje v Sloveniji in se njihov obisk porazdeli. Maribor na primer letos doživlja konkretno rast obiska in nočitev tujih gostov,« pojasnjuje Mekinc.
Portorož v senci drugih destinacij
Po njegovih besedah je Portorož posebna destinacija, kjer lahko že en sam večji dogodek, kot je bil denimo lanski obisk voznikov motorjev harley davidson, spremeni sliko obiska in prenočitev. »Na drugi strani je tudi dejstvo, da se je v turistično infrastrukturo v Portorožu v zadnjih letih vlagalo zelo malo, sploh če primerjamo z vlaganji v hrvaški Istri, ki je ključni konkurent tako pri domačih kot tujih gostih. Ob tem pa se tudi druge sredozemske destinacije, kot so Grčija, Italija, Španija in v zadnjem obdobju Albanija, borijo za goste in prilagajajo cenovne politike,« še pristavi.
Da se je v preteklih letih zelo malo – skoraj nič pravzaprav – vlagalo v portoroško infrastrukturo, meni tudi Mate Matjaž. »Portorož je kot ladja, ki je vrgla sidro in se ne premakne nikamor. Vsi jo prehitevajo, po levi in po desni. Prehitela so ga tudi druga istrska mesta, kot sta Izola in Koper. Slednje je bilo še do nedavnega industrijsko, zdaj pa z urejeno infrastrukturo in novimi plažami turistično cveti. Razen manjšega dela promenade, ki so jo obnovili pred nekaj leti, se v minulih 40 letih domala nič ni spremenilo. Tujci so elitne nepremičnine v mestu kupovali na zalogo, zdaj pa ti objekti propadajo,« še pove Matjaž.
