V slovenskem obmorskem letoviškem mestu Portorož danes mrgoli evropskih voditeljev. V močno zastraženem hotelu Kempinski namreč poteka zasedanje skupine sredozemskih devet (MED9), ene od številnih regionalnih skupin držav v Evropski uniji, kjer poskušajo države nastopati kot blok in si tako izboljšati pogajalski položaj na ravni sedemindvajseterice.
V goste k premierju Robertu Golobu je prispelo osem voditeljev sredozemskih držav na skupno voditeljsko zasedanje med slovenskim predsedovanjem skupini MED9. To je že dvanajsto tovrstno zasedanje sredozemske skupine držav. V Portorožu se danes mudijo francoski predsednik Emmanuel Macron, španski premier Pedro Sanchez, portugalski premier Luis Montenegro, italijanski zunanji minister Antonio Tajani, malteški premier Robert Abela, grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis, hrvaški premier Andrej Plenković in ciprski predsednik Nikos Hristodulides. V glavno slovensko obmorsko letoviško mesto sta kot posebna gosta zasedanja prispela tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in jordanski kralj Abdulah II.
Osrednji temi zasedanja
Tokratni osrednji temi pogovorov sta iskanje večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in oblikovanje skupnega stališča do prihodnjega večletnega evropskega proračuna 2028–2034. Ob tem se bodo gostje dotaknili vojne v Ukrajini, pri čemer bodo razpravljali tudi o morebitni uporabi v EU zamrznjenih sredstev Rusije za garancijo novega obsežnega posojila Ukrajini. Pomemben del pogovorov bo namenjen vprašanju, kako nadaljevati uresničevanje mirovnega načrta za Gazo. Pogajanja med Izraelom in Hamasom ob sodelovanju posrednikov že potekajo glede druge faze dogovora – razorožitve Hamasa, demilitarizacije Gaze, vzpostavitve začasne uprave in prevzema varnostnega nadzora mednarodnih sil ter pošiljanja novih enot palestinske policije na območje enklave.
Evropska deveterica želi pred bližajočim se oktobrskim in decembrskim evropskim svetom oblikovati tesnejša skupna stališča o vprašanjih globalne evropske konkurenčnosti, večletnem proračunu EU, vojni v Ukrajini in nadaljnji stabilizaciji Gaze. »Skupaj bomo pripravili teze, na kakšen način naj Evropa izvaja ukrepe za krepitev svoje globalne konkurenčnosti. Z njimi bomo v evropskem svetu nastopili kot blok,« je pred začetkom srečanja pojasnil premier Golob. Dodal je, da se južni blok držav od drugih v EU razlikuje v pogledih na visoke cene energentov, o pogledih, kako v Evropo iz drugih delov sveta privabiti izobraženi kader, ter glede tega, kako naj se oblikuje finančni proračun EU za naslednje večletno obdobje.
Kako naprej z mirovnim načrtom?
Evropska deveterica bo na zasedanju od predsednice komisije Ursule von der Leyen poskušala izvedeti, kaj bo glede nadaljnje pomoči Palestincem v Gazi lahko storila Evropska unija kot celota. Prav razmere v regiji bodo osrednja rdeča nit udeležbe jordanskega kralja Abdulaha II., ki bo voditeljem predstavil svoj pogled na trenutne razmere in nadaljevanje stabilizacije Gaze.
Voditelji sredozemskih držav bodo zasedanje zaključili s sprejetjem dveh deklaracij: o evropskih temah in o nujnosti nadaljnje implementacije Trumpovega mirovnega dogovora za Gazo, ki se ji bo pridružila tudi Jordanija. »Glavni namen tega srečanja (z jordanskim kraljem, op. p.) je iskanje konkretnih rešitev, kako zgraditi rešitev dveh držav – samostojno Palestino na eni in varni Izrael na drugi strani – z namenom trajne stabilizacije in trajnega miru na tem področju,« je razložil premier Golob.
Kaj so sprejeli na lanskem srečanju na Cipru?
Lani je MED9 predsedoval Ciper. Ob koncu njegovega predsedovanja so na vrhu voditeljev, podobno kot ob drugih srečanjih, sprejeli zaključno deklaracijo. V njej so se vsi udeleženci zavzeli, da so pripravljeni sodelovati pri oblikovanju novega pakta za Sredozemlje, ki ga je prav minuli teden predstavila evropska komisija.
V deklaraciji iz Pafosa so izražali zaskrbljenost zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in izjavili, da so v izraelsko-palestinskem konfliktu zavezani rešitvi dveh držav. Glede Ukrajine so potrjevali, da so jo pripravljeni podpirati, dokler bo to potrebno. Na 50. obletnico invazije in okupacije Cipra so se zavezali k celoviti rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN.
Že v lanski deklaraciji so glede konkurenčnosti zapisali prepričanje, da so za bolj konkurenčno in suvereno Evropo potrebne znatne naložbe, pri čemer je treba kombinirati javno financiranje iz proračuna EU in skupine EIB ter zasebne vire. Ker imajo raziskave in inovacije ključno vlogo pri krepitvi evropske konkurenčnosti, bi morala biti EU na čelu vrhunskih tehnologij, krepiti lastne zmogljivosti v občutljivih panogah in ključnih tehnologijah prihodnosti ter izkoristiti prednosti pravkar začrtanega zelenega in digitalnega prehoda, so še menili ter napovedali okrepitev svoje gospodarske varnosti in zavarovanje strateških dobavnih verig.
