»Obnova ni bila lahka, a z vztrajnostjo in podporo lokalnega okolja smo dokazali, da se da,« je poudaril Jure Kolenc, lastnik Kampa Menina, ki je v poplavah pred dvema letoma utrpel veliko škode. Srečanje je v njegovem kampu organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj s predstavniki koroške in savinjsko-šaleške GZS. Udeleženci so po izvedenih intervencijskih ukrepih poudarili, da je nadaljevanje naložb v protipoplavno zaščito, cestno in drugo prepotrebno infrastrukturo za povezljivost podjetij in prebivalstva v tem delu Slovenije ter v industrijsko-poslovne cone nujno.
Nekaterih postopkov se ne da pospešiti
Gospodarstvo je bilo ves čas zelo aktivno, tako pri sanaciji kot pri vzpostavljanju proizvodnje, iskanju rešitev in opozarjanju na nujnost hitrih, jasnih in preglednih ukrepov. Potrebujemo javen, usklajen seznam sanacijskih projektov z roki, učinki in nosilci. Postopke na državni ravni pa je treba pospešiti,« je dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Gospodarstvo pričakuje konkreten program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega, kulturnega ter razvoja človeških virov. Pohvalila je odziv države, hitro finančno pomoč in ukrepe tako ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport kot ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), pa tudi ekipo, ki jo vodi državni sekretar Boštjan Šefic. Slednji je dejal, da je bilo v dveh letih opravljenega veliko dela, omenil je predplačila in nepovratno pomoč tako občinam kot fizičnim in pravnim subjektom. »Določenih postopkov enostavno ni mogoče zgolj pospešiti, saj je treba poskrbeti tudi za kakovostno izvedbo del popoplavne obnove in zaščite v prihodnje,« je poudaril Šefic. Zlasti zahtevna je sanacija plazov, pa tudi postopki za umeščanje stanovanjskih in poslovnih objektov na dolgoročno varne lokacije.
Minister Jože Novak z MNVP je povedal, da je vlada že sprejela petletni program popoplavne obnove do leta 2028, ki vključuje obnovo vodotokov in zaščitnih objektov. Gospodarstva, vlado in lokalne skupnosti je pozval k sodelovanju pri obnovi in umestitvi gospodarskih con ter k partnerstvu slovenskih inženirskih in gradbenih podjetij s podjetji iz sosednjih držav, s katerimi bi lahko okrepili zmogljivosti pri projektiranju in izvedbi del, a še vedno pod vodstvom slovenskih podjetij. »Leta 2023 je ministrstvo iz solidarnostnega sklada EU prejelo 100 milijonov evrov, lani dodatnih 382 milijonov, od tega je že plasiranih v izvajanje projektov obnove 370 milijonov evrov. Preostanek bo porabljen v tem in prihodnjem letu. Pomemben del teh sredstev bo poleg popoplavne obnove namenjen za protipoplavno obnovo in sistem obveščanja ob naravnih nesrečah,« je povedal državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov.
Zadrževalniki so ključni
»Sodelovanje z državo, obema ministrstvoma in državnim sekretarjem Šeficem je zelo dobro, žal pa se občine še vedno soočamo z zahtevnimi administrativnimi postopki pri izvajanju projektov popoplavne obnove, ki otežujejo prijave projektov in podaljšujejo čas obnove. Primanjkuje tudi izvajalcev gradbenih del,« pa je izpostavila težave Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem. Županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik pa je dejala: »Veseli smo bili predplačil države, zdaj pa se borimo z zahtevnimi in dolgotrajnimi birokratskimi postopki. Potrebujemo tudi ustrezno protipoplavno zaščito, kot je denimo vzpostavitev zadrževalnikov na različnih območjih, ki bo ljudem in podjetjem zagotovila varno prihodnost.« Na nujnost večje predvidljivosti investicijskih spodbud in kadrovske težave so opozorili tudi gospodarstveniki. »Obnova proizvodnje je bila zahtevna, a smo jo izkoristili tudi za posodobitve. Zdaj nujno potrebujemo dolgoročno stabilno protipoplavno zaščito v Zgornji Savinski dolini in dokončanje ključne infrastrukture za povezljivost te regije s svetom. Smo namreč v tujem lastništvu, ki si želi investirati naprej v proizvodnjo, a s to odločitvijo odlaša, saj pričakuje ustrezno zaščito doline in povezave,« je dejal Matija Petrin, direktor podjetja BSH Hišni aparati, ki je bilo skupaj s KLS Ljubno med najbolj prizadetimi v tej dolini.
