Tožilstvo vztraja pri obtožnici in obdolženemu očita, da je od maja 2016 do novembra 2019 z nasipavanjem materiala poslabšal stanje zaščitenega območja naravne vrednote na Koritnem, tako da naj bi prišlo do razvrednotenja tal, uničevanja habitata raka koščaka in onemogočenja rasti močvirske vegetacije.
Tudi obdolženi vztraja pri svojem že podanem zagovoru, v katerem je očitke zavrnil. Pojasnil je, da je zemljišče od staršev prevzel leta 2013, vendar da je to še vedno družinska kmetija, na kateri kmetujejo vsi družinski člani in da samo lastništvo zemljišča ne pomeni, da je on storil očitano kaznivo dejanje. Kot je poudaril, že v trenutku prevzema na tem območju ni bilo več močvirja.
Sodnica Polona Kukovec je januarja 2023 Bernarda, ki se ukvarja tudi z gradbeništvom, spoznala za krivega in mu izrekla pogojno obsodbo enega leta zapora s preizkusno dobo treh let. Kot je dejala, sodišče glede na dejavnosti, s katerimi se ukvarja obdolženi, in glede na navedbe iz inšpekcijskih postopkov, nima pomislekov, da je za dejanja odgovoren prav on.
Višje sodišče v Ljubljani je junija 2023 ugodilo pritožbi zagovornice Monike Markelj in sodbo okrožnega sodišča razveljavilo. Zagovornica je med drugim izpostavila, da zaradi trendov iz preteklosti in poteka procesov v naravi ni mogoče ugotoviti, kaj je pripeljalo do sedanjega stanja. Glede na kronologijo dogodkov ni možno ugotoviti, kdo je dejanje storil, kdaj naj bi ga izvrševal in kdaj naj bi prišlo do očitane posledice.
V ponovljenem sojenju predlaga izločitev dokazov, in sicer dela besedila iz odločbe inšpektorata za okolje in prostor, ki je bila maja 2019 izdana zoper obdolženega, glede njegove izjave o gradbeni dejavnosti, saj da mu niso bila zagotovljena pravna jamstva, zato gre po njenih besedah za nezakonit dokaz. Ob tem obramba zahteva izločitev tudi vseh listin in dokazov, ki to izjavo vsebujejo ali se nanjo opirajo.
Tožilka Nika Omahen Ušeničnik se bo do zahteve obrambe pisno opredelila. V ponovljenem postopku, ki ga vodi sodnik Uroš Ferjan, predlaga neposredno zaslišanje sodne izvedenke za okolje, naravo in naravno dediščino Cvetke Ribarič Lasnik. Obramba pa predlaga zaslišanje obdolženčevega očeta.
Zagovornica je poudarila tudi, da ima nove listinske dokaze, in sicer sklep inšpektorata za naravne vire in prostor, s katerim je ugodil zahtevku obdolženega ter mu vrnil plačano kazen v višini 1000 evrov, ker naj ne bi izvršil ureditvene odločbe. Inšpektorat je tak sklep sprejel, ker je upravno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Kot bistveno se je pokazalo vprašanje objektivne možnosti izvršljivosti ureditvene odločbe v naravi zaradi sprememb, ki so nastale tekom časa.
Kot je pojasnila zagovornica, je bila podlaga izdani odločbi inšpektorata naravovarstveno mnenje, ki je bilo podano že pred letom 2011 za potrebe izdaje inšpekcijske odločbe obdolženčevemu očetu, zoper katerega se je enak inšpekcijski postopek začel že leta 2009. Kasneje je inšpektorat, ne da opravil nov ogled, v odločbi zoper obdolženega zgolj ugotovil, da so se obveznosti iz odločbe, izdane njegovemu očetu, zaradi spremembe lastništva avtomatično prenesle na obdolženega.
