Državni svet bo jutri odločal o vetu na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Interpretacije, kaj prinaša minuli teden sprejeti zakon, so že v izhodišču zelo različne. O tem, kako bi lahko neznosno trpeči prebivalci uveljavljali novo pravico, je javnost kljub burnim razpravam izvedela malo. Nekatere podrobnosti bodo razjasnjene šele v nadaljevanju, prvi odzivi po sprejemu zakona pa so dokaj zadržani. Kljub temu je danes v veliki meri že jasno, po kakšni poti bodo, če bo zakon obveljal, neznosno trpeči prebivalci dostopali do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Več pogojev
Pogoji za uveljavljanje pravice so trije: doživljanje neznosnega trpljenja, informirana odločitev polnoletnega pacienta in ustrezno podana vloga. Sprejeti zakon posebej poudarja, da pravice ni mogoče uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni. Postopek se bo pričel s pacientovo ustno napovedjo zahtevka, ki ga mora lečeči zdravnik nemudoma zapisati v zdravstveno dokumentacijo. Lečeči zdravnik je lahko izbrani osebni zdravnik ali pa zdravnik, ki posameznika zdravi na drugih ravneh zdravstva. Pacienta bo moral med drugim seznaniti s pričakovanim razvojem bolezni ali okvare zdravja, pa tudi z drugimi možnostmi za lajšanje trpljenja in možnostmi paliativne oskrbe. Spodbuditi ga bo moral, da se o svoji nameri pogovori z bližnjimi, preveriti pa bo moral še, ali je pacient odločitev res sprejel po svoji volji.
Pogovor s pacientom bo moral lečeči zdravnik opraviti še enkrat po prvi napovedi zahtevka. Če bo posameznik, ki si lahko kadarkoli premisli, vztrajal pri svojem zahtevku, bo podal vlogo na posebnem obrazcu. Kakšen bo, v tem trenutku še ni znano. Lečeči zdravnik bo vlogo za uveljavljanje pravice skupaj z mnenjem, ali pacient izpolnjuje pogoje, posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Zdravstveni delavci bodo lahko odklonili sodelovanje v postopkih, ki jih predvideva zakon, a bo treba v takem primeru zagotoviti nadomestnega zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca.
Ko se bodo mnenja kresala
Pacient se bo izrekel o tem, da je njegova odločitev svobodna in da pozna druge možnosti lajšanja trpljenja. Ali izpolnjuje pogoje za to možnost, bo tehtal še neodvisni zdravnik, ki ga bo določila komisija. Določili bodo tudi psihiatra, ki bo ocenil pacientovo sposobnost odločanja o sebi. Če bo menil, da tega ne zmore, bo pacientov zahtevek komisija zavrnila. Kadar se bosta mnenji lečečega zdravnika in neodvisnega zdravnika o izpolnjevanju pogojev pri posameznem pacientu razlikovali, pa bo o tem presojala še sama komisija. V njej bosta dva doktorja medicine, ki bosta imela za sabo vsaj desetletje kliničnih izkušenj pri obravnavi pacientov z napredovalo boleznijo, pa tudi diplomirana medicinska sestra z desetletjem kliničnih izkušenj pri pacientih z napredovalo boleznijo, strokovnjak s področja družboslovnih ali humanističnih ved z vsaj desetletnimi izkušnjami ter pravni strokovnjak z vsaj desetletnimi izkušnjami. Zastopal jo bo predsednik, ki bo iz vrst članov komisije.
Uro, datum in kraj pacientovega prostovoljnega končanja življenja bo skupaj s pacientom določil lečeči zdravnik, med možnimi načini vnosa učinkovine v telo pa bo izbiral pacient. Zakon navaja samostojno zaužitje ali druge primerne načine vnosa, pri katerem z medicinskim pripomočkom upravlja pacient sam. Postopek priprave učinkovine za vnos izvedeta lečeči zdravnik in diplomirana medicinska sestra. Pred prostovoljnim končanjem življenja morata pacienta še enkrat vprašati, ali vztraja pri svoji nameri. Lečeči zdravnik in diplomirana medicinska sestra bosta morala ostati ob pacientu vse dokler ne bo ugotovljena njegova smrt. Ko bo lečeči zdravnik ugotovil smrt, bo obvestil mrliškega oglednika in počakal na njegov prihod. Le izjemoma, na primer ob veliki oddaljenosti, bo lahko mrliško oglednik o napovedani pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obveščen vnaprej, a ne bo smel biti navzoč pri postopku.
Spremembe bodo še preučevali
Več predlogov in pripomb glede nove zakonodaje oziroma s tem povezanih učinkovin so ob državnozborski obravnavi pripravili v Lekarniški zbornici Slovenije. V kolikšni meri so bili njihovi predlogi upoštevani, bodo lahko povedali šele, ko bo zakon objavljen v Uradnem listu, je ocenila predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič. V postopku je bilo vloženih veliko število amandmajev, njihovih sprememb in popravkov, kar je otežilo pregled nad vsebino, opažajo v zbornici.
Tudi na ministrstvu za zdravje sprememb, ki jih prinaša sprejeti zakon, niso podrobneje komentirali. Napovedali so, da ga bodo preučili ter začeli z aktivnostmi, ki so predvidene po sprejemu in uveljavitvi zakona. Spomnimo, predlog zakona, ki je urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, so sprva pripravili v združenju Srebrna nit, a so ga poslanci zavrnili. Na posvetovalnem referendumu je urejanje tovrstne pravice podprla dobra polovica glasujočih volilcev, predlog, ki je bil minili teden sprejet, pa so v državni zbor vložili koalicijski poslanci.
