Konec leta 2021 smo v Dnevniku napovedali, da bo v kratkem na voljo zdravilo proti covidu-19 paxlovid, ki ga lahko okuženi zaužijejo doma, v obliki tablet. Napoved se ni udejanjila. V Sloveniji namreč Pfizerjevo zdravilo še vedno ni na voljo bolnikom. To se naj bi spremenilo šele prihodnji mesec.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je 29. julija na portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost EU. Iz objave odločitve o izidu javnega naročila je razvidno, da je izpeljal postopek s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa. Razpis ni bil mogoč zato, ker je Pfizer edini ponudnik tega zdravila. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je v elektronskem sporočilu NIJZ 30. junija sporočila, da v skladu z veljavno zakonodajo ni mogoč uvoz zdravila mimo imetnika dovoljenja za promet.
ZDA so plačale petino manj po terapiji
Nacionalni inštitut je s podjetjem Pfizer Export s sedežem na Nizozemskem opravil en krog pogajanj, dogovorili so se za ceno 670.320 evrov brez DDV. Koliko odmerkov je Slovenija kupila, iz 26. julija izdane odločitve o izidu javnega naročila ni razvidno. NIJZ je na Dnevnikovo poizvedbo odgovoril, da je NIJZ kupil 1008 terapevtskih odmerkov, ki jih bo Pfizer dobavil prihodnji mesec. Posamezna terapija bo potemtakem stala 665 evrov (brez DDV). Za primerjavo: ZDA so aprila dokupile 20 milijonov terapevtskih odmerkov paxlovida po ceni 518 evrov.
Posel NIJZ je presenetljiv iz več razlogov. Prvič zato, ker je inštitut sklenil dogovor s Pfizerjem šele konec julija, čeprav ga je ministrstvo za zdravje že 3. januarja pooblastilo za nakup zdravila. Zakaj je bil posel sklenjen šele pol leta kasneje? »NIJZ je izvajalec, ki po pooblastilu ministrstva za zdravje, mnenju stroke in potrditvi ministrstva za zdravje izvaja postopke naročil zdravil za zdravljenje covida-19,« je uvodoma pojasnil NIJZ. »Slovenija se je pridružila skupnemu javnemu naročilu držav EU za nakup zdravila paxlovid, postopek vodi evropska komisija. Ker postopek skupnega javnega naročila držav EU še vedno ni končan in pogajanja še potekajo, je NIJZ v skladu s pooblastilom ministrstva izpeljal nacionalni postopek nakupa zdravila.«
Ministrstvo zamolčalo
predvideni neposredni nakup
Odgovor ne pojasni, zakaj niso zdravila neposredno kupili že zdavnaj. Januarja letos je namreč NIJZ sporočil Dnevniku, da bo postopek nabave začel v najkrajšem času, in sicer takoj, ko bo od proizvajalca prejel potrditev, da lahko ponudi zdravilo. V začetku maja NIJZ ni več omenjal prizadevanj za izvedbo neposredne nabave, temveč je v odgovoru Dnevniku zapisal, da se je Slovenija priključila skupnemu javnemu naročilu EU za nakup zdravila.
Kaže izpostaviti, da ministrstvo za zdravje Dnevniku ni razkrilo namere o izvedbi neposrednega naročila, ko smo se 11. julija letos pozanimali, v kakšni fazi je uvoz paxlovida v Slovenijo. Ministrstvo je tedaj ponovilo, da se je Slovenija odločila za skupno javno naročilo zdravila na ravni EU. »Zaključek postopka pričakujemo kmalu, takrat bo znanih tudi več podrobnosti glede dostopnosti zdravila,« so Dnevniku odgovorili pred mesecem dni. V okviru skupnega naročila bi Slovenija kupila 10.000 terapevtskih odmerkov, z možnostjo dodatnega naročila 10.000 odmerkov.
Pfizerjevo zdravilo ni nadomestilo za cepiva, ki so na tej točki bistveno bolj preizkušena in učinkovito preprečijo težji potek bolezni ali smrt. Lahko pa občutno zmanjša pritisk na bolnišnice. Prednost novih protivirusnih zdravil je namreč, da jih bolnik dobi na recept in zaužije doma. Terapija s paxlovidom traja pet dni, bolnik mora zaužiti po tri tablete dvakrat na dan, torej skupaj 30 tablet.
Omikron povečal pomen paxlovida
Evropska agencija za zdravila (EMA) je že konec januarja priporočila izdajo pogojnega dovoljenja za promet Pfizerjevim zdravilom za zdravljenje covida-19. Glede na laboratorijske študije je mogoče pričakovati, da bo to učinkovito tudi pri okužbi s koronavirusno različico omikron, je tedaj sporočila EMA. Uporabo paxlovida je priporočila za odrasle bolnike s covidom, ki ne potrebujejo dodatnega kisika in pri katerih obstaja povečano tveganje hude oblike bolezni. Paxlovid vsebuje dve učinkovini v dveh tabletah. Učinkovina PF-07321332 zmanjša zmožnost virusa sars-cov-2 za množenje v telesu, ritonavir pa podaljšuje delovanje prve učinkovine.
Vlogo paxlovida pri preprečevanju težjega poteka bolezni podčrtuje okoliščina, da sta danes prevladujoči različici omikron BA.4. in BA.5 izničili učinkovitost večine razpoložljivih monoklonskih protiteles. V julija objavljenem članku v strokovni reviji The Lancet Infectious Diseases skupina avtorjev ugotavlja, da edino sintetična protitelesa bebtelovimab še dokazujejo visoko stopnjo učinkovitosti. Slovenija se ni odločila za nakup tega sintetičnega protitelesa, ki ga izdeluje farmacevtsko podjetje Eli Lilly.
