»Kot kaže, se je tudi tožilstvo odločilo vstopiti v volilno kampanjo. Če bi imeli resne namene in bi bili res neodvisni, potem bi lahko to ovadbo podali že pred dvema mesecema ali pa prvi dan po volitvah. Ampak ne, vstopili so v volilno kampanjo,« je po tem, ko smo poročali, da je specializirano državno tožilstvo v aferi Knovs na okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper štiri poslance NSi, tvitnil predsednik krščanskih demokratov Jernej Vrtovec.
Ni bil edini. »Spreminjanje demokratičnega nadzora v kaznivo dejanje ogroža pravno državo. Napadanje opozicijskih poslancev v Sloveniji pred volitvami je nesprejemljivo in spodkopava zaupanje v sodstvo. Nadzor je dolžnost, ne kaznivo dejanje. Dodajam: Inkvizicija Svobode! Vse za oblast,« je bil kritičen tudi njegov kolega poslanec in predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Janez Žakelj. Oba sta poleg evroposlanca Mateja Tonina in bivšega člana Knovsa Jožefa Horvata obdolženca v aferi Knovs, v kateri jim policija in tožilci očitajo zlorabo parlamentarne komisije za pridobitev informacij, ali policija med drugimi prisluškuje njihovim strankarskim kolegom. Ob robu afere Dars je namreč Knovs odšel na policijo preverjat, ali se med drugimi (nezakonito) prisluškuje Vrtovcu in nekdanjemu podpredsedniku NSi Valentinu Hajdinjaku, ki se je v tistem obdobju zaradi domnevne korupcijske afere poslovil z vrha Darsa.
Skopa pojasnila stranke
Stranko smo v luči njenih hudih očitkov zoper pravosodje že v torek prosili za obrazložitev z morebitnimi dokazi, zakaj je po njihovem mnenju tožilstvo v tem primeru ravnalo politično. Med drugim smo jih vprašali, ali so vložili uradno prijavo ali zgolj politično pritiskajo prek javnosti. In kako pojasnjujejo, da zagovarjajo pravno državo v kritiki ravnanja premierja Roberta Goloba v postopkih pred KPK, hkrati pa diskreditirajo kazenski pregon tožilstva v primeru, ko so sami na zatožni klopi. »Do tega trenutka poslanci NSi niso prejeli nobene uradne informacije, česa naj bi bili osumljeni oziroma kaj je predmet obtožnega predloga. Zato se tudi ne morejo izreči o uporabi imunitete,« so bili skopi v odgovoru.
Specializirano državno tožilstvo smo zato vprašali, kdaj bodo poslanci seznanjeni z obtožnim predlogom ter ali in kako to, da sta tožilstvo in sodišče dopustili, da za obtožne predloge izve javnost prej kot obdolženi. Odgovorili so nam, da so imeli doslej vsi obdolženci že možnost vpogleda v spis, medije pa so obveščali zgolj o tem, da je obtožni predlog vložen, ne pa o sami vsebini: »Kriminalisti so z osumljenimi opravili razgovore in jih seznanili z očitki, prav tako je tožilstvo z osumljenimi pisno komuniciralo glede poslanske imunitete, jih obvestilo o utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja ter da imajo možnost vpogleda v spis. Eden izmed zagovornikov je bil med postopkom vpogleda v spis seznanjen o že vloženem obtoženem predlogu, in sicer več dni pred poročanjem v medijih. Po pravilih kazenskega postopka pa bo obtožni predlog v nadaljevanju vročalo sodišče.«
Tožilstvo zavrača očitke
Ob tem je tožilstvo kategorično zavrnilo očitke glede politične motiviranosti ravnanja v postopku. »Odločno zavračamo navedbe, da je tožilstvo vstopilo v volilno kampanjo, in zavračamo navedbe, da na tožilstvu direktno komuniciramo z mediji. Delo opravljamo v skladu z zakonskimi predpisi in neodvisno od politike,« so odgovorili. In dodali: »Delo tožilstva in sodišč je treba spoštovati, saj to krepi zaupanje v pravno varnost in pridobljene demokratične vrednote. Po naši oceni so nedopustni poskusi neprimernega in nestrokovnega komentiranja o delu tožilstva v javnosti, zgolj zato, ker morda odločitve nekomu niso všeč.«
»Za javne funkcionarje ni primerno, da dajejo izjave, ki tožilstvu ali sodiščem pripisujejo skrite namene, kot je na primer vmešavanje v volilno kampanjo, če nimajo za to neposrednih dokazov, ki jih morajo tudi javno predstaviti. V ostalem pa smejo in morajo javno predstaviti svoj pogled na obtožne predloge in jih argumentirano zavrniti,« dogajanje komentira pravnik dr. Rajko Pirnat. Podobno razmišlja nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič: »Te volitve so tokrat parlamentarne, lahko pa so tudi evropske, lokalne ali se pripravlja glasovanje na referendumih ali pomembno glasovanje v državnem zboru. Ti očitki nimajo prave teže, če niso podprti z argumenti o tem, da se v drugih podobnih primerih ne dogaja enako hitra obravnava.«
Slepilni manevri politikov
Ribičič ob tem pove, da bi morali v NSi očitke, da jih pristojni organi obravnavajo na podlagi navodil njihovih političnih botrov, šele dokazati. Po njegovem mnenju je sicer značilnost tovrstnega odzivanja na delo institucij, da se želijo obdolženci zastraniti od lastne domnevne kršitve predpisov. »Takšni odgovori so pozneje podlaga za očitke o nezakonitem ravnanju pristojnih organov, če se je zanje postopek končal neugodno. Tisto, kar zelo, zelo redko srečamo, pa je, da bi se bodisi v političnih strankah bodisi prizadeti funkcionarji sami odločili, da se umikajo s svoje funkcije; ne zato, ker bi se odpovedali zagovoru, temveč zato, da tako omogočijo resnično neodvisno obravnavo primera.«
Pri čemer ustavni pravnik na vprašanje glede prakse, da politične stranke v lastnih postopkih napadajo institucije, v primeru drugih pa kličejo k spoštovanju pravne države, še poudari: »Stranka, ki jo omenjate, je po mojem mnenju nagnjena k opisanim nenačelnim reakcijam na očitke, vendar pa velja podobno za veliko večino političnih strank in njihovih funkcionarjev. Po mojih izkušnjah pa takrat, ko se postopek konča v korist osumljenega, nihče drug razen prizadetega tega javno ne pove.«
Krivic: Huda zloraba tožilstva
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pa je medtem kritičen do dela tožilcev. »Odločno obsojam očitno zlorabo specialnega državnega tožilstva v predvolilne namene, do katere je prišlo, ko je tožilka po dveh letih zavlačevanja šele tik pred volitvami sprožila kazenski postopek zoper štiri poslance opozicije,« je prepričan. Meni še: »Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant ima zdaj, ko so obtoženi od nje zahtevali izvedbo zakonitega nadzora nad dosedanjim vodenjem te zadeve in dodelitev njenega nadaljnjega vodenja drugemu tožilcu, priložnost, da skuša tu vsaj popraviti, kar se po storjenem popraviti sploh še da. Kakšen bo dejanski učinek te očitne predvolilne zlorabe na volilne izide, sicer ne zdaj ne po volitvah ne bo mogoče zanesljivo ugotoviti.«
Javna kritika delovanja institucij je legitimna in del demokratične razprave, vendar je pomembno, da je utemeljena na dejstvih ter ne spodkopava zaupanja v njihovo neodvisnost brez ustreznih dokazov, pa medtem primer v luči odnosa politike do delitve oblasti komentirajo v društvu Amnesty International Slovenije. »Dolgotrajno ali sistematično diskreditiranje pravosodnih organov lahko negativno vpliva na zaznavo njihove nepristranskosti in s tem na zaupanje javnosti,« opozarjajo.
Spodkopavanje institucij širši trend
Na vprašanje, kako močno razširjen je tovrsten mačehovski odnos do pravne države, generalni sekretar Peter Malenšek dodaja, da v širšem evropskem prostoru v zadnjih letih zaznavajo porast retorike, ki postavlja pod vprašaj legitimnost in neodvisnost nadzornih in pravosodnih institucij, zlasti v primerih, ko so te vključene v postopke proti političnim akterjem. Sogovornik opozarja, da je del politične kulture, ki spoštuje neodvisnost institucij, da to velja tudi takrat, ko njihove odločitve niso po željah politikov. »To je tisto, kar dela odporen demokratični sistem, ki lahko dosega visoke ali višje ocene. Slovenija v tem kontekstu ni izjema od evropskih trendov, hkrati pa ostaja država z vzpostavljenimi institucionalnimi mehanizmi nadzora.«
Kje je torej meja med legitimno kritiko in nedopustnimi pritiski? »Ta meja je predvsem v namenu in načinu izražanja. Legitimna kritika je argumentirana, temelji na preverljivih dejstvih in spoštuje institucionalne postopke. Nedopusten pritisk pa lahko predstavlja ravnanje, ki poskuša vplivati na konkretne postopke, diskreditirati posamezne uradne osebe brez dokazov ali ustvarjati dvom o zakonitosti postopkov zgolj zaradi njihove vsebine ali časovne umestitve,« pojasni Malenšek in ob tem poudari, da lahko sistematični ali intenzivni politični pritiski ustvarjajo okolje, v katerem je delo institucij oteženo, kar lahko vpliva na zaznavo njihove nepristranskosti.
