Ne le Jaše Jenulla, tudi druge protestnike iz časa vlade Janeza Janše policija še več mesecev po volitvah kaznuje zaradi domnevne organizacije protestov. Tako je sindikalistka Tea Jarc trenutno v prekrškovnem postopku, grozi ji globa v znesku 350 evrov, ker naj bi julija 2020 – torej pred več kot dvema letoma – organizirala neprijavljen (petkov) shod v središču Ljubljane.
Zahtevek za plačilo globe je od policijske postaje Ljubljana Center prejela, čeprav sta novi vodstvi ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za pravosodje že večkrat napovedali revizijo postopkov, ustavitev izrekanja neupravičenih glob in celo povrnitev že plačanih kazni.
Policija dela po svoje
Iz dokumentacije, ki smo jo prejeli na Dnevniku, je razvidno, da policija vztraja pri takšni interpretaciji zakona o javnih zbiranjih, ki policistom omogoča izrekanje glob domnevnim organizatorjem. Kdo je organizator neprijavljenega shoda, je v vmesnem času postalo prvovrstno strokovno, pa tudi politično vprašanje. Ustavno sodišče je v odmevni odločbi junija 2021 poudarilo pomen spontanih zbiranj, ki se deloma koordinirajo tudi prek družbenih omrežij, kot sta facebook in twitter. Če kdo na teh omrežjih deli informacijo o shodu (kar policija med drugim očita Tei Jarc), ga zaradi tega še ni mogoče šteti za organizatorja, je razložilo ustavno sodišče. Spontani neprijavljeni shodi so namreč del javnega političnega procesa kot neposredna reakcija ljudstva na ravnanje oblasti.
Da gre za visoko varovano pravico do spontanega protesta, so v svojih mnenjih doslej izražale tudi druge institucije – denimo evropsko sodišče za človekove pravice, slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina in vrhovno državno tožilstvo. Na ta mnenja sta se naslonili tudi vodstvi notranjega in pravosodnega ministrstva, kjer trenutno poteka »projekt« zaustavitve prekrškovnih postopkov zoper protestnike. Tega procesa ne gre zamenjevati z umikom tožb zoper protestnike, ki jih je nova vlada že ustavila; prekrškovni postopki so namreč ločena zadeva. Ker gre za zapleteno pravno področje, naj bi rešitve predstavili šele januarja, je napovedala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
Vendar je policija od politike neodvisen organ, zato, kot omenjeno, postopke do nadaljnjega vodi po svoje.
Spontanost shodov
Pravna mreža za varstvo demokracije, ki zastopa protestnike, je opozorila, da je ljubljanska policija pri izrekanju globe zagrešila strokovno kršitev. »Iz obrazložitve odločbe o prekršku izhaja, da je policist, ki je vodil postopek, svoje naloge opravil nestrokovno in z namenom, da bi protestnici škodoval in jo ustrahoval,« je opozorila Pravna mreža. Prepričani so, da je policist v obrazložitvi »uporabil selektivno izbran odstavek mnenja vrhovnega državnega tožilstva, ki ima brez konteksta povsem drugačno vsebino, ni pa upošteval preostalih delov tega mnenja«. V Dnevnikovi analizi prekrškovne dokumentacije smo prišli do enakega sklepa: policijsko sklicevanje na mnenje tožilstva je skopo, predstavljena je zgolj ena poved, ki se nanaša na zakonsko definicijo organizatorja, a ima v vsem mnenju tožilstva povsem drugačen kontekst. Vrhovno državno tožilstvo je namreč ravno nasprotno večjo težo dalo pomenu spontanega zbiranja; v okviru spontanosti pa dejanj posameznih protestnikov, tudi če so na ulicah denimo nosili transparente, govorili v megafon ali do določene mere predvideli gibanje množice, ni mogoče šteti za organiziranje shoda. Organiziranje namreč zakon pojmuje predvsem kot dejanja, ki so v zasebnem interesu organizatorja, tega pa na petkovih protestih zoper vlado Janeza Janše nismo videli.
Obenem je policija pravno podlago odločbe o prekršku v celoti prevzela iz mnenja direktorata za upravne notranje zadeve, za katerega je vrhovno državno tožilstvo že ugotovilo, da nasprotuje mednarodnemu in nacionalnemu pravu človekovih pravic, še opozarja Pravna mreža. S tem je policija kršila ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do mirnega zbiranja, svobode izražanja in zasebnega življenja, so prepričani.
»Prekrškovni postopek, ki poteka več kot dve leti po protestu, je zame velik stres,« pravi Tea Jarc. »Negotovost, ki smo jo protestniki čutili v času prejšnje vlade, se kar nadaljuje, četudi je ustavno sodišče že odločilo, da morajo biti spontani protesti omogočeni. Zelo nepravično je, da moram to vedno znova dokazovati. Želim si, da bi v tej državi končno spet lahko začeli normalno živeti.«
Pravna mreža je zoper policijo podala uradno pritožbo, ki jo bo morala policija obravnavati v okviru svojih postopkov. Iz ljubljanske policijske uprave so nam odgovorili, da potrjujejo prejem navedenega pisanja Pravne mreže in da ga bodo obravnavali. Več podrobnosti pa da trenutno ne morejo posredovati.
