Na policiji in zdravstvenem inšpektoratu, prekrškovnih organih, ki sta imela ključno vlogo pri kaznovanju kršiteljev epidemioloških omejitev, razpošiljajo informativne izračune za vračilo že plačanih glob. Na generalni policijski upravi so nam pojasnili, da so na podlagi izmenjanih podatkov s finančno upravo in sodišči izdali 5180 informativnih izračunov, med katerimi jih je 2998 tudi že vročenih. Skupna vrednost vseh 5180 razposlanih informativnih izračunov je okoli 1,5 milijona evrov.
Nekaj jih je že postalo pravnomočnih, kar pomeni, da se upravičenci na informativni izračun niso pritožili. Kot napovedujejo, bodo pravnomočne informativne izračune posredovali finančni upravi, ki bo poskrbela za izplačilo. V prihodnje bodo informativne izračune prejeli tudi tisti, ki so globe odplačali z delom v splošno korist in nadomestnim zaporom. Izmenjava podatkov med finančno upravo, sodišči in različnimi prekrškovnimi organi glede alternativnih oblik izvrševanja prejetih kazni namreč še poteka, zakon pa predvideva 100 evrov odškodnine za vsak dan nadomestnega zapora in 10 evrov za vsako uro dela v splošno korist.
Informativne izračune so začeli razpošiljati tudi pri zdravstvenem inšpektoratu. Do 27. februarja so jih odposlali nekaj manj kot 1100, računajo pa, da jih bodo skupaj izdali okoli 5500 v vrednosti 850.000 evrov.
Brisali bodo 62.000 prekrškov
Poleg policije in zdravstvenega inšpektorata so globe (lahko) izrekali tudi drugi prekrškovni organi, od različnih inšpektoratov do redarstev, ki morajo prav tako poskrbeti, da izbrišejo prekrške iz časa epidemije, ustavijo morebitne postopke, ki še potekajo, in vrnejo že plačano.
Na pravosodnem ministrstvu so ob pripravi zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, ocenjevali, da se bo država odrekla za okoli 5,7 milijona evrov izrečenih glob. Med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 so različni prekrškovni organi sprožili približno 62.000 postopkov, pri čemer je bilo do začetka uveljavitve zakona prostovoljno plačanih ali izterjanih okoli 30 odstotkov glob, preostale pa so bile še v postopku prisilne izterjave.
Zakon v omenjenem časovnem obdobju briše tiste globe, ki so bile izrečene na podlagi neustavnih zakonskih določil in z njimi povezanih spornih odlokov tretje Janševe vlade. Postopki tečejo po uradni dolžnosti, upravičenci pa so ali bodo prejeli informativni izračun, na katerega se lahko pritožijo. Zakon tako zajema različne prekrške, izrečene na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, zakona o javnih zbiranjih in dveh interventnih zakonov. Med drugim ustavlja ali briše prekrške zaradi nespoštovanja omejitev potovanj, omejitev in prepovedi gibanja in zbiranja ljudi, omejevanja prometa posameznega blaga oziroma izdelkov ter tudi prekrške, ki so bili izrečeni proti domnevnim organizatorjem protivladnih protestov.
Zakon pa kljub nekaterim pozivom ne ureja tako imenovanih sekundarnih prekrškov, na katere so opozarjali tudi pri Pravni mreži za varstvo demokracije. Policisti so denimo od protestnikov zahtevali, da zapustijo shod, nato pa kršitelje oglobili zaradi neupoštevanja policistove odredbe. Takšnih prekrškov zakon ni zajel. Na pravosodnem ministrstvu so v času sprejemanja zakona pojasnjevali, da bi bilo pri sekundarnih prekrških težko presoditi, katere so policiste izrekli upravičeno in katerih ne.
