Slovenska policija si v zadnjih letih izdatno pomaga z vpoklici rezervistov. Pomožni policisti so postali pomemben del sestave slovenske policije, rednim policistom pomagajo predvsem pri nadzoru meje s Hrvaško. Številke govorijo same zase. V letih od 2012 do 2014 je
imela slovenska policija 254 pomožnih policistov; v teh letih so jih vpoklicali predvsem za potrebe usposabljanja, bilo je nekaj več kot tisoč vpoklicev na leto. Povsem drugačno vlogo imajo pomožni policisti od leta 2015 dalje, ko so bili zaradi množičnih migracij, ki so
potekale tudi čez ozemlje Slovenije, vpoklic prvič bolj množični. Leta 2015 je bilo tako 2123 vpoklicev,
od takrat pa se število vpoklicev iz leta v leto povečuje. Letos do konca septembra je bilo že 14.146 vpoklicev rezervistov.
Izjema, ki je postala pravilo
Kar naj bi bilo bolj kot ne izjema, je zaradi kadrovske stiske v policiji v zadnjih letih postalo že pravilo. Zakon o organiziranosti in delu v policiji določa, da policija rezerviste vpokliče, ko mora nadomestiti odsotnost večjega števila policistov, ob posebnih varnostnih pojavih, ob naravnih in drugih nesrečah, ko je huje ogrožena javna varnost, v izrednem ali vojnem stanju, za varovanje določenih oseb, prostorov in objektov državnih organov ter za zavarovanje državne meje. Prav slednje je najpogostejši razlog za vpoklic, pomožni policisti pa so praviloma aktivirani na policijskih upravah ob meji s Hrvaško.
O uporabi pomožne policije odloči notranji minister na predlog generalnega direktorja policije, zakon pa aktivacijo posameznega rezervista omejuje na 30 dni (oziroma 30 vpoklicev) na leto. Hkrati dopušča tudi možnost, da o aktivaciji pomožne policije za daljše obdobje odloči vlada na predlog ministra. V tem primeru se lahko pogostejše vpoklice odredi le tistim rezervistom, ki s tem soglašajo. Slovenska vlada je vpoklice pomožnih policistov podaljšala že leta 2020, zaradi česar je število vpoklicev tega leta izrazito poskočilo, enak sklep pa je vlada sprejela tudi lani in letos, tako da število vpoklicev rezervistov še naprej narašča.
Nalog ne opravljajo samostojno
Čeprav v preteklosti ni bilo zamišljeno, da bodo imeli pomožni policisti tako izrazito in redno vlogo pri delovanju policije, pa strokovnjak za policijska pooblastila dr. Miroslav Žaberl s fakultete za varnostne vede meni, da tako obsežna pomoč rezervistov ni problematična: »Vsekakor sta varovanje državne meje in pritisk migracij razlog za tako številčno uporabo rezervnih policistov. Lahko bi sicer razmišljali v smeri, da tako množična uporaba pomožnih policistov ni skladna z zakonsko intenco o občasni uporabi, vendar pa je glede na stalni migracijski pritisk in slovenske zaveze o učinkovitem varovanju zunanje schengenske meje takšna uporaba upravičljiva. Še posebej, če vemo, da se zaradi povečane uporabe policistov pri varovanju državne meje pojavlja velik primanjkljaj policistov, ki opravljajo vse druge policijske naloge v notranjosti države,« pravi Žaberl. »Glede na to, da rezervni policisti ne izvajajo nalog samostojno, pri varovanju državne meje pa gre večinoma za globinsko pokrivanje območja ob meji in ne za nevarne operativne naloge, menim, da tako številčna uporaba z operativnega vidika ni problematična.«
Med pomožnimi policisti naj bi bilo kar nekaj upokojenih policistov, rezervisti brez policijskih izkušenj pa morajo opraviti osnovno usposabljanje, ki obsega 200 ur teoretičnega dela in 80 ur praktičnega usposabljanja na lokalni policijski postaji. Prav tako morajo imeti najmanj srednjo strokovno ali splošno izobrazbo in izpolnjevati vse druge zakonske pogoje – nekaznovanost, ustrezno zdravje in telesne zmogljivosti, vozniški izpit ... Pomožni policisti trenutno prejmejo 8,6 evra bruto za vsak dan pripravljenosti. Ko jih vpokličejo, pa so plačani 6,2 evra na uro.
