V sodniškem društvu so potrdili naše informacije, da se v primeru neizpolnitve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo protiustavno nesorazmerje med plačami sodnikov in preostalih državnih funkcionarjev drugih vej oblasti, obeta celo sodniška stavka. »Med sprejetimi sklepi je na prvem mestu zahteva, da se ta ustavna odločba v celoti spoštuje in izvrši. Če se to do izteka roka, ki ga je določilo ustavno sodišče državnemu zboru, to je 3. januar 2024, ne bo zgodilo, bodo naslednji dan na sedežih sodišč potekali protestni shodi sodnikov. Nemudoma se bo sestal glavni odbor in začel priprave za izvedbo sodniške stavke. Do tedaj bo društvo preučilo možnosti za način izvajanja stavke sodnikov,« so nam pojasnili v sodniškem društvu, ki je v sredo organiziralo izredni občni zbor, tokrat za zaprtimi vrati. Ker se sistemska ureditev sodniških plač, ki stagnirajo že več kot desetletje, vedno znova odmika, so sodniki na občnem zboru sklenili tudi, »da bo zaradi novih okoliščin, zlasti predlagane reforme sodstva, dogovorjene razrede za sodnike prve in druge stopnje treba ustrezno korigirati«.
Vrata sodišč bodo priprta
V sodniškem društvu so se dolgo otepali idej o bolj drastičnih ukrepih, ki so se že pred časom začele pojavljati med članstvom. Predsednica društva višja sodnica Vesna Bergant Rakočević je v preteklosti izpostavila, da se ji zdi stavka sodnikov, torej državnih funkcionarjev, ki izvršujejo sodno oblast, nezaslišana za normalno državo. Toda sodnikom je po vseh obljubljenih in dogovorjenih, ne pa tudi realiziranih rešitvah očitno prekipelo. Še zlasti zato, ker je ureditev sodniških plač državnemu zboru naložilo ustavno sodišče, rok za izvršitev ustavne odločbe pa se nezadržno približuje. Na ministrstvu za javno upravo in pravosodnem ministrstvu so nazadnje prišli na idejo, da bi sodniške (in posledično tudi tožilske) plače interventno in začasno popravili vsaj prek proračunske zakonodaje, vendar pa v DZ nad to rešitvijo niso vsi navdušeni. Sodniška stavka se zato v tem trenutku zdi povsem verjetna. Slovenski sodniki so nazadnje stavkali pred približno petnajstimi leti, ko so izvedli tako imenovano belo stavko, med katero so opravljali le toliko dela, kot jim je velevala tedanja sodniška norma, in seveda nujne zadeve. Za kakšno stavko se bodo odločili tokrat, še ni znano, zagotovo pa vrata sodnih dvoran ne bodo popolnoma zaprta. V sodniškem društvu naj bi premlevali več možnosti, denimo, da bi določen čas opravljali samo nujne zadeve, zadrževali odpošiljanje sodnih pošiljk …
Tožilci napovedujejo stavko
in tožbe
Podobno razmišljajo tudi tožilci. Kot smo izvedeli, so na izrednem občnem zboru društva državnih tožilcev že konec septembra sprejeli več zelo konkretnih sklepov. Sklenili so, da bodo zahtevali realizacijo ustavne odločbe glede sodniških plač, ki posredno vpliva tudi na plače tožilcev. Če do izvršitve ustavne odločbe ne bo prišlo, nameravajo obvestiti mednarodne organizacije, ustanoviti delovno skupino za pripravo tožb ter organizirati stavko, kot jo omogoča zakon o državnem tožilstvu. Tudi tožilci lahko namreč stavkajo zgolj v omejeni obliki. Njihovo delo v prednostnih, nujnih in sorodnih zadevah mora namreč tudi med stavko potekati nemoteno.
Na svoj slab gmotni položaj v pravosodju že dlje časa opozarjajo tudi javni uslužbenci. Kot nam je pojasnil predsednik sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik, za zdaj samostojnih stavkovnih aktivnosti ne načrtujejo, saj menijo, da bi parcialno težko kaj dosegli. Bi se pa priključili splošni stavki, če bi do nje prišlo. Kot pravi Virnik, so se v preteklosti že pojavile ideje, da bi združili moči s sodniki, vendar na drugi strani za to ni bilo pretiranega interesa. Zato tudi tokrat ne računajo, da jih bodo sodniki povabili, da se jim priključijo pri protestu in morebitni stavki.
