Tako kot v Sloveniji tudi v Bosni in Hercegovini zelo odmeva novica o (skoraj) končanem arbitražnem postopku v »zadevi Ugljevik«. »Arbitražni postopek v Beogradu se je končal z določitvijo obveznosti za rudnik in termoelektrarno Ugljevik, da Elektrogospodarstvu Slovenije v naslednjih 12 letih dobavi tretjino svoje proizvodnje električne energije po tržnih cenah ter mu izplača denarno odškodnino v višini 67 milijonov evrov,« je bosanskim medijem včeraj potrdil minister za energetiko in rudarstvo Republike Srbske Petar Đokić. »Takšen je zdaj pravni položaj in ne moremo storiti ničesar več. S tem je postopek končan,« je dodal.
»To je izjemen uspeh HSE v dolgotrajnem postopku uveljavljanja nesporne pravice slovenskega elektrogospodarstva iz naslova preteklih vlaganj,« pa je po drugi strani zadovoljen Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Pritožba na arbitražno odločbo ni možna.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Čeprav v HSE, ki sodeluje v tej arbitraži, doslej elektrike, ki naj bi jo termoelektrarna Ugljevik poslej morala prodati Sloveniji, niso omenjali, Đokićeva navedba drži, so potrdili včeraj. A to ni rezultat nedavne arbitražne odločbe, temveč ene od prejšnjih odločitev tribunala. »Beograjski arbitražni tribunal je z delno odločbo iz julija 2020, s katero je odločil o temelju zahtevka EGS, odločil tudi, da samoupravni sporazumi, ki določajo obveznost RiTE Ugljevik za dobavo električne energije EGS, še vedno veljajo, torej je v veljavi tudi obveznost za dobavo tretjine proizvedene električne energije iz Ugljevika,« so povedali v HSE. Kdaj bo elektrika dejansko prišla v Slovenijo, ne želijo napovedovati, saj glede tega z bosansko stranjo še niso sklenili dogovora.
To pomeni, da bo nekoč v prihodnosti energetski položaj naše države vendarle malenkost lažji. Termoelektrarna Ugljevik po uradnih podatkih letno proizvede 1560 gigavatnih ur električne energije. Slovenska stran naj bi imela pravico do odkupa tretjine, torej 500 gigavatnih ur električne energije. Naša država v vsem letu porabi okrog 14.000 gigavatnih ur električne energije (slabo polovico je mora uvoziti, saj je domače proizvodne enote ne proizvedejo dovolj), kar pomeni, da bi z zagotovljenim odkupom pokrila dodatne štiri odstotke svojih potreb.
Manj pomemben od obeh sporov
Kot je znano, je bil pred dnevi v večjem delu zaključen arbitražni postopek glede slovenskih vlaganj v termoelektrarno Ugljevik in slovenskih terjatev zaradi nedobavljene električne energije. Slovenija je v času skupne države v osemdesetih letih prejšnjega stoletja sofinancirala gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik. V zameno naj bi od tam prejemala električno energijo. Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS) je elektriko dobivalo nekako do leta 1991, po začetku vojne v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem pa so bile omrežne povezave in s tem dobava elektrike prekinjeni.
HSE, ki po sklepu vlade v imenu nekdanjega EGS sodeluje v obeh arbitražah, je pred desetletjem sprožil dva arbitražna postopka. Prvi – ta je bil v minulih dneh zaključen – poteka zoper termoelektrarno Ugljevik in ga vodi arbitražni tribunal v Beogradu, drugi spor je investicijski in poteka pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu. V tem primeru EGS toži državo Bosno in Hercegovino. V obeh arbitražnih postopkih je slovenska stran terjala 760 milijonov evrov brez zamudnih bresti. Od tega je v pravkar končanem sporu zahtevala 80 milijonov evrov glavnice in 65 milijonov evrov zamudnih obresti. V investicijskem sporu zahteva 680 milijonov evrov glavnice. Skupaj z zamudnimi obrestmi znesek presega milijardo evrov.
Košorok: Ključen bo izkupiček drugega spora
Đokić je eden izmed tistih, ki so že pred desetletjem poudarjali, da je ta spor treba rešiti. Prizadeval si je za mirno rešitev v obojestransko korist. V obeh državah so se medtem menjavale tako vlade kot direktorji vpletenih energetskih podjetij, ki pa niso vselej razmišljali enako kot on. Na vprašanje, kako bo izplačana za bosansko državo nedvomno izjemno visoka odškodnina, je Đokić včeraj dejal, da bo »to krila termoelektrarna Ugljevik«. »Najti morajo način, kako to obveznost izpolniti,« poudarja Đokić.
Z izkupičkom prve arbitraže je zadovoljen tudi nekdanji generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki je sprožil oba postopka. »To si osebno štejem za uspeh, kajti takrat, ko smo arbitraže začenjali, marsikdo ni verjel, da bi slovenska stran lahko uspela. Sam sem kot pravnik in direktor HSE že takrat poudarjal, da ne smemo dopustiti, da bi več kot 870 milijonov evrov, ki smo jih v času skupne države vložili v to termoelektrarno, ostalo tam brez kakršne koli koristi za našo državo,« nam je povedal. »Vsekakor menim, da je 67 milijonov evrov z zamudnimi obrestmi dober izkupiček,« je dodal, »a ključen bo izplen investicijskega arbitražnega spora. Glede na razsodbo pravkar končane arbitraže bi lahko ocenil, da bo tudi tista razsodba v temelju zelo podobna, ključno pa je vprašanje višine izterjanih sredstev,« je dodal Košorok.
