Po prvih podatkih je požar na Krasu zajel 3500 hektarjev površin. O vrednosti škode še ni mogoče govoriti. Poleg gospodarske škode je povzročil tudi izjemno škodo za biotsko raznovrstnost: poginile so gozdne živali, ogroženi so habitati redkih vrst. To škodo je težko ovrednotiti, so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
Na ZGS trenutno pripravljajo poročilo o požaru – grobo oceno škode v gozdovih in popis stroškov izvedenih interventnih del – ter koordinirajo nadaljnja dela, ki so potrebna za sanacijo požara. V tej fazi gre predvsem za odvoz sečnih ostankov na preventivnih posekah ob prometnicah, ki so bile opravljene za zajezitev ognja. Posušeni sečni ostanki bi, če jih ne bi odstranili, lahko postali vir goriva za nove gozdne požare, so povedali na ZGS, kjer bodo načrtovali tako obnovo s sadnjo dreves kot naravno obnovo. Sanacijsko obnovo bodo na ZGS določili v okviru izdelave načrta sanacije, ki ga morajo pripraviti v dveh mesecih po škodnem dogodku.
Kras mora ostati zelen
Od leta 2014 se slovensko gozdarstvo sooča z vrsto naravnih ujm: žledom, snegolomi, vetrolomi, napadi podlubnikov. V slovenskih gozdovih je bilo od leta 2014 do 2021 evidentiranih in pospravljenih za več kot 20 milijonov kubičnih metrov drevja, ob sanaciji pa sta potekali tudi intenzivna obnova gozdov, tako po naravni poti kot s sadnjo sadik gozdnega drevja. Po ocenah ZGS gospodarska škoda v naravnih ujmah znaša preko 400 milijonov evrov.
Zaradi žleda je bilo uničeno ogromno gozda v osrednji Sloveniji. Toda nastala škoda je bila drugačna kot pri požaru na Krasu, so opozorili na ZGS. Marsikje je bilo drevje popolnoma uničeno, drugod pa so bili poškodovani le vrhovi dreves. Po žledolomu je prišel lubadar, ki je dodatno napadel iglavce. Nekaj let smo imeli še sekundarno motnjo, ki pogosto sledi žledolomu in vetrolomu ali pa poškodbam gozda zaradi snega. Kljub temu so se poškodovani gozdovi obrasli, tudi zato, ker je bil organski del, tla oziroma surovi humus, razmeroma ohranjen. »V požarih na Krasu pa je zgornja humusna plast zelo plitvih kraških tal praktično pogorela, njihova produktivnost se je močno zmanjšala in bo zaradi erozije v prihodnje zelo vprašljiva,« so poudarili na ZGS. Kraško območje je namreč eno bolj ranljivih območij Slovenije – zelo je občutljivo za degradacijo. Na razgaljenih skalovitih območjih prihaja do erozije tal, ki jo povzročajo močni vetrovi in nalivi. Posledično se izgubi možnost zadrževanja vode, vegetacija propada.
Gozdovi na Krasu imajo večji ekološki kot gospodarski pomen, zaradi podnebnih sprememb pa postaja vloga gozdov za Kras še pomembnejša. »Zato je zelo pomembno, da Kras ostane zelen,« poudarjajo na ZGS. Zaradi zahtevnih razmer oziroma pogojev za rast sadik pa je uspešnost sadnje na kraškem območju manjša kot drugod. Kras zato predstavlja enega najbolj zahtevnih območij za obnovo gozdov v Sloveniji. »V sanacijskem načrtu bomo morali predvideti ukrepe za povečanje uspešnosti sadnje, kot sta kontejnerska sadnja in zalivanje sadik. Obnova gozdov po požaru pa bo lahko trajala več deset let, lahko tudi do sto let,« so pojasnili na ZGS.
Rast prihodkov in dobičkov
Čeprav je ena redkih primerjalnih prednosti Slovenije bogastvo z lesom, sta tako gozdarstvo kot lesarstvo suboptimalno razvita. V zadnjem desetletju je sicer zaznati določen napredek, ki pa je še daleč od tega, kar bi lahko dosegli. Iz poročila, ki so ga pred nekaj dnevi pripravili v Združenju lesne in pohištvene industrije pri GZS o poslovanju v preteklem letu, je razvidno, da so prihodki lesnopredelovalne panoge lani znašali 1,66 milijarde evrov, kar v primerjavi z letom 2020 predstavlja približno 23-odstotno rast.
Minulo leto je bilo že sedmo leto zapored, ko so v dejavnostih obdelave in predelave lesa ter v proizvodnji pohištva poslovali pozitivno. Čisti dobiček lesnopredelovalne panoge je lani znašal 92,9 milijona evrov, kar na medletni ravni predstavlja 58-odstotno rast. V primarnem delu, torej v obdelavi in predelavi lesa, je bil dosežen čisti dobiček v višini 80,1 milijona evrov, od tega največ v stavbnem mizarstvu in tesarstvu, kjer je bila dosežena rast v višini 33 milijonov evrov.
Po podatkih Združenja lesne in pohištvene industrije se dodana vrednost na zaposlenega v lesnopredelovalni industriji v zadnjih 12 letih povečuje; lani se je povečala za 11,2 odstotka, na 42.834 evrov. Najvišja rast, v višini 67,4 odstotka, je bila dosežena pri proizvodnji sestavljivega parketa. Pri proizvodnji pohištva se je dodana vrednost na zaposlenega povečala za dobre štiri odstotke, na približno 35.000 evrov.
Slovenska podjetja so lani izvozila za 1,37 milijarde evrov lesnih in pohištvenih izdelkov, kar v primerjavi z letom pred tem predstavlja povečanje za skoraj petino. Največ blaga so izvozila v Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško. Po drugi strani se je uvoz lesnih in pohištvenih izdelkov povečal za 17,3 odstotka in je znašal 931,6 milijona evrov, pri čemer se je največ blaga uvozilo iz Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške.