Bolezen modrikastega jezika se od julija hitro širi po Sloveniji, najslabše stanje pa je na zahodu in jugu države. Za zdaj uradno ni bila potrjena le na območju severovzhoda države. Povečano smrtnost povzroči pri drobnici, predvsem med ovcami, medtem ko je pri govedu potek bolezni manj hud, a v času obolelosti vseeno nastaja gospodarska škoda. Iz vrst rejcev so te dni prihajale informacije, da je v zadnjih tednih umrlo od 20.000 do 30.000 ovac in da je na nekaterih kmetijah smrtnost celo do 50-odstotna.
Generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Vida Znoj je na petkovi novinarski konferenci povedala, da je bila bolezen do zdaj laboratorijsko potrjena na 73 kmetijskih obratih, a da je dejansko prisotna na več kmetijah, saj testiranja ne potekajo povsod, ker se prisotnost bolezni ugotovi že na podlagi veterinarskega poročila o kliničnih znakih.
Od sredine julija do danes je smrtnost drobnice v prizadetih rejah po njenih besedah različna, ponekod do 30-odstotna, ponekod nižja. Pristojni nimajo podatka o številu poginulih živali, uradni podatki o številu odvozov kadavrov pa po besedah direktorice uprave ne kažejo na to, da bi bilo število poginulih živali od 20.000 do 30.000.
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je povedala, da je bilo v obdobju med avgustom in septembrom letos za 2500 več odvozov kadavrov kot lani v tem času. Poudarila je tudi, da pristojni v zadnjih dneh vlagajo napore v to, da bi prepoznali šibke točke v sistemu spopada z boleznijo. Eno so prepoznali v sistemu informiranja rejcev. Ugotavljajo namreč, da rejci nimajo zadostnih informacij o bolezni. Nekoliko je bila kritična do Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in do javno financirane kmetijske svetovalne službe, ki deluje pri KGZS. Pričakovala bi namreč boljšo informiranost rejcev, pa tudi boljši pretok informacij od rejcev do pristojnih. Rejcem je sicer zdaj na voljo klicna številka 114 z usposobljenimi svetovalci.
Skoraj 500 odvozov kadavrov na dan
Drugo področje, kjer nastajajo težave, je odvoz kadavrov. Po besedah predstojnika Nacionalnega veterinarskega inštituta Matjaža Ocepka se je število odvozov močno povečalo. V zadnjem času imajo skoraj 500 odvozov na dan, običajno jih je okoli 300. Zaostanke jim je uspelo nekoliko zmanjšati, zdaj pa so na prizadeta območja postavili dodatna zbirna mesta za kadavre. Pri razkuževanju in odvozu sodelujejo tudi z vojsko, gasilci in civilno zaščito. V petek naj bi poskusili počistiti kadavre na območju Kozjanskega, Obsotelja in spodnjega Posavja, v soboto bodo imeli veliko akcijo na Cerkljanskem in Kobariškem, prihodnji teden pa na Savinjskem.
Če jim na tak način ne bo uspelo odpeljati trupel, bodo morali, kot pravi Ocepek, morda sprejeti tudi izredne ukrepe. A za zdaj velja pravilo, da naj kmetje trupel ne odvažajo in zakopavajo sami. Vsa trupla gredo na sežig v družbo Koto in po zagotovilih Vide Znoj niso namenjena za uporabo v prehranski verigi. Velja pa, da je meso in mleko živali, ki bolezen prebolijo, varno za prehrano.
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan ne dvomi, da bodo razmere obvladali. Po njegovih besedah ni potrebe po paniki, verjame pa tudi, da bomo lahko kot država rejcem pomagali. Glede tega je že bil v stiku s premierjem Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Matejo Čalušić.
Nadomestilo škode?
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu je dejala tudi, da se država zaveda, da ima bolezen posledice za dohodkovni položaj rejcev, še posebno poklicnih rejcev drobnice. Zato preučujejo, kako bi jim lahko kompenzirali izpad prihodka. Trenutno še ne morejo reči, kakšna bodo nadomestila, ker je treba najprej priti do konca izbruha in potem ocene škode.
Država je že sprejela nekatere spremembe pri uveljavljanju načela višje sile za rejce, ki izvajajo ukrepe za dobrobit živali znotraj ukrepov skupne kmetijske politike in bi morali imeti živali v prosti reji. Če so morali živali zaradi bolezni zapreti v hleve, lahko javijo višjo silo v 15 dneh od nastanka teh razmer. Če je rejec na območju, kjer je bolezen potrjena, mu veterinarskega potrdila o obstoju višje sile ob prijavi ne bo treba prilagati.
So pa pristojni že sprejeli odločitev o obveznem cepljenju drobnice v zimskem času. Država bo financirala nakup cepiva za seve 3, 4 in 8, ki so v Evropi najbolj razširjeni. Za zdaj velja, da bodo stroške cepljenja morali kriti rejci sami, a zaradi kritik in pozivov iz kmetijskih vrst država zdaj razmišlja tudi o tem, da bi v določenem deležu sofinancirali tudi strošek zdravljenja živali oziroma znotraj tega tudi cepljenja.
