Člani odbora državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor so včeraj obravnavali vladni predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o novi jedrski elektrarni v Krškem (JEK 2), ki bo predvidoma novembra. »Z izrabo jedrske energije imamo v Sloveniji zelo pozitivne izkušnje,« je uvodoma dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kljub po njegovih besedah dobremu rezultatu, ki so ga v vladi dosegli ob usklajevanju predloga resolucije, pa je minister ocenil, da je predlog mogoče še izboljšati. Ob tem je izrazil tudi podporo »varovalki« – izvedbi drugega, investicijskega referenduma, ko bo znanega več o investiciji v veliko jedrsko elektrarno JEK 2. »Varovalka je garant, da se bodo izvajale samo najboljše prakse, in s to varovalko tudi avtomatično preprečimo morebitno ujetost v pogoje vzemi ali pusti s strani morebitnih izdelovalcev študij ali končnega izvajalca oziroma ponudnika, ki ne bo slovenski,« je dejal in članom odbora predlagal, da podprejo predlog gibanja Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) o drugem referendumu pred sprejetjem končne investicijske odločitve.
JEK 2 bo prepozen za razogljičenje
V MZPP so sicer že večkrat opozorili, da je besedilo resolucije premalo konkretno, predlagano referendumsko vprašanje pa zavajajoče in navijaško – na nejasnost referendumskega vprašanja so opozorili tudi v zakonodajno-pravni službi državnega zbora. Kritični do besedila resolucije in posvetovalnega referenduma so bili tudi številni drugi predstavniki civilne družbe in strokovne javnosti. Ekolog Dušan Plut s SAZU je med drugim opozoril, da o JEK 2 ne bi smeli govoriti kot o pomembnem elementu ali celo ključnem za razogljičenje, saj da je to časovno in stroškovno nesmiselno: »Gradnja JEK 2 prihaja s podnebnega vidika, če govorimo o sami gradnji, absolutno prepozno. Mi smo dolžni do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 55 odstotkov. JEK 2 pa bo po najboljšem scenariju, ki je skregan s sedanjo evropsko logiko počasne gradnje jedrskih elektrarn, zgrajen do leta 2040.« Izpostavil je tudi, da bi morali državljanom ponuditi vsaj dva enakovredna energetska scenarija.
Največ kritik se je sicer nanašalo na to, da volilci novembra ne bodo imeli dovolj podatkov – o tehničnih, finančnih, okoljskih in drugih podrobnostih projekta – za informirano odločitev. »Bodimo potrpežljivi. Pred nami je še pol leta do odločanja. Maja bo objavljena prva resna študijsko podkrepljena ekonomika elektrarne JEK 2. In tako bomo odkljukali vprašanje za vprašanjem, ki nas danes tarejo,« je na kritike odgovoril nekdanji direktor JEK Stane Rožman in spomnil, da je bila šele pred kratkim umaknjena možnost gradnje dveh blokov.
Tako predlog resolucije kot mnenje, da je predlog za razpis referenduma o JEK 2 primeren za nadaljnjo obravnavo, so člani odbora naposled potrdili z 12 glasovi za in dvema glasovoma proti. Proti sta glasovala poslanec Levice Matej Tašner Vatovec in poslanec Svobode Miroslav Gregorič, sicer dolgoletni direktor uprave za jedrsko varnost, ki je ob tem dejal: »Jaz sem se trudil in skušal vplivati na tekst resolucije, toda pri tem sem bil v veliki meri neuspešen. Vdam se v usodo demokracije: imam pač samo en glas. Zame je to (resolucija, op. p) politični pamflet, ki ga je izsilila ne koalicija, ampak opozicija. In da smo ugodili opoziciji, imamo to, kar imamo. Karavana gre dalje.« V Levici so neuspešno predlagali več amandmajev k predlogu resolucije. Med drugim naj bi v besedilo zapisali, da bi drugi referendum o JEK 2 izvedli, ko bi bili znani ključni podatki o investiciji.
