V prvi četrtini leta je sovpadlo več na videz povezanih novic: januarja so iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) sporočili, da je do nedavnega največja sončna elektrarna v Sloveniji Prapretno lani proizvedla osem odstotkov več električne energije, kot so načrtovali. V minulih dneh razkrito šesto zbirno poročilo medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) medtem navaja, da posledice podnebnih sprememb nastajajo hitreje, kot se je sprva pričakovalo. Povprečna globalna temperatura se je glede na predindustrijsko dobo že dvignila za 1,1 stopinje Celzija in še naprej raste. To povzroča pogostejše in intenzivnejše vremenske pojave. Med temi je bržkone tudi več sončnih dni, ki so hkrati vse bolj vroči. So torej posledice podnebnih sprememb razlog, da so sončne elektrarne bolj produktivne?
Več bo sončnih dni
Leta 2022 je bila sončna elektrarna Prapretno nadpovprečno osončena. Na lokaciji je bilo več sončnih dni, zato je elektrarna proizvedla več energije, kot so načrtovali, so povedali v HSE. V družbi letno proizvodnjo ocenijo z evropskim spletnim orodjem, fotovoltaičnim geografskim informacijskim sistemom, ki na podlagi vnesenih parametrov za vsako evropsko mikrolokacijo izračuna predvideno število osončenih dni. Izračun za vsako sončno elektrarno kjer koli v EU temelji na dolgoletnem povprečju sončnih dni in tehničnih podatkih elektrarne. »Vsekakor je bilo leto 2022 s temperaturnim odstopanjem v pozitivno smer posledica globalnega segrevanja, ki ga čutimo vsi,« so prepričani v HSE. »Če se bo trend dvigovanja temperatur nadaljeval, bo posledično tudi več sončnih dni. Zato lahko pričakujemo povečanje proizvodnje energije sončnih elektrarn v Sloveniji,« sklepajo.
Če je bilo lani nadpovprečno število sončnih dni, bi morale več električne energije proizvesti vse sončne elektrarne v Sloveniji, saj statistični podatki pričajo o soodvisnosti proizvodnje sončnih elektrarn od vremenskih razmer, vendar pa zbranih podatkov za leto 2022 za Slovenijo še ni. »Vsekakor lahko pričakujemo, da bo specifična proizvodnja višja od dolgoletnega povprečja,« predvidevajo v HSE.
Četudi zbirnih podatkov še ni, pa obstajajo posamezni podatki, ki tej tezi pritrjujejo. V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) so povedali, da so vse tri njihove lani delujoče sončne elektrarne – to so Vrhovo, Brestanica in sončna elektrarna IS Gen v bližini Krškega – proizvedle več energije, kot so načrtovali. Načrte so presegle za kar 22 odstotkov. Njihova metodologija izračuna načrtovane proizvodnje se naslanja na podatke o osončenosti za posamezno območje, naklonu, usmerjenosti in izkoristku panelov, številu sončnih dni in temperaturah. »Gre za oceno, kajti vremenskih razmer ni mogoče natančno napovedati,« opozarjajo v HESS in previdno dodajajo: »Trenutne vremenske razmere so takšne, da omogočajo nekoliko višjo proizvodnjo, za proizvodnjo v prihodnje pa predvidevamo, da bo vsaj takšna, kot je bila planirana ob začetku investicije.«
Grozeče napovedi kot rešitev?
Vrnimo se k uvodoma omenjenemu podnebnemu poročilu z mračnim prizvokom. Grozeče napovedi, da bo svet mejnik segrevanja ozračja 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo dosegel že v prvi polovici prihodnjega desetletja, kar je bistveno prej, kot se je prvotno pričakovalo, lahko vendarle uporabimo kot rešitev. Če se bodo temperature dvigovale in bo sončnih dni vse več, bo tudi proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov vse višja. To pa bo, so prepričani v globalni organizaciji Greenpeace, nazadnje lahko rešilo planet. »Odločitve, ki jih sprejemamo danes in vsak dan naslednjih osem let, bodo zagotovile varnejšo Zemljo naslednjih tisoč let,« pravi Reyes Tirado, znanstvena sodelavka Greenpeaceovega raziskovalnega laboratorija na Univerzi v Exetru. Organizacija že desetletja opozarja na nujnost opuščanja fosilnih virov energije in vlaganja v obnovljive vire, kot sta sonce in veter.
Kot sta nedavno razkrila direktorja obeh ključnih državnih energetskih družb, Tomaž Štokelj in Dejan Paravan, bo njihova investicijska strategija poslej temeljila (tudi) na teh. Štokelj za HSE napoveduje zeleno preobrazbo z (med drugim) velikimi sončnimi elektrarnami s skupno močjo 400 megavatov, ki naj bi stale na 50 lokacijah po državi. Sončno elektrarno Prapretno bodo povečali, do leta 2025 naj bi na Družmirskem in Velenjskem jezeru zrasli plavajoči sončni elektrarni s skupno močjo 90 megavatov. Pod okriljem Dravskih elektrarn Maribor (hčerinska družba HSE) že delujejo štiri male sončne elektrarne. Te so lani proizvedle 75 odstotkov načrtovane proizvodnje sočne elektrarne Zlatoličje oziroma skupaj proizvedle 2540 megavatnih ur električne energije. V Gen- I, družbi pod okriljem Gen energije, nameravajo v sončne elektrarne vložiti milijardo evrov.
Na Dnevnikovo vprašanje, ali bi lahko državna energetska proizvodnja temeljila zgolj na obnovljivih virih energije, brez drugega bloka jedrske elektrarne Krško, Paravan ni želel neposredno odgovoriti. »Kombinacija obnovljivih virov energije in jedrske elektrarne je optimalna,« je dejal. »Ni pa edina. Vsi scenariji so možni, težko pa je predvideti učinke.«
