Cerkniško polje velja za največje občasno poplavljeno kraško polje v Sloveniji. Voda jezero napolni predvsem v jesenskem, zimskem in spomladanskem času in se v posameznih predelih zadržuje tudi do osem mesecev na leto. V poletnem, sušnem obdobju voda ostane le za umetnimi zajezitvami in v nekaterih jezerskih vodotokih. Prav zaradi tega na tem območju uspeva raznoliko rastje, prilagojeno menjavanju vodnih in suhih obdobij. Edinstven življenjski prostor ponuja tudi številnim pticam. Kot je pojasnil Tomaž Jančar iz Notranjskega regijskega parka, nekatere v Sloveniji gnezdijo izključno tukaj. »Med takšnimi vrstami je škrlatec, ki prebiva v grmiščih ob jezeru. Dolga leta je na tem območju gnezdil tudi rjavovrati ponirek, a ga v zadnjem času žal ne opazimo več,« je dejal.
Podnebne spremembe spreminjajo naravni ritem jezera
Tako Jančar kot Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU opozarjata, da v zadnjih petdesetih letih na jezeru opažajo jasen trend sprememb, ki jih vse bolj narekujejo nepredvidljivi in skrajni vremenski pojavi. Po Blatnikovih besedah se podnebne spremembe odražajo v spremenjenem režimu padavin in temperaturah. »Jesenski meseci so še bolj deževni. Septembra in oktobra je tudi do 30 milimetrov več padavin, zato so v tem obdobju poplave še bolj izrazite kot nekoč. Po drugi strani so spomladi in poleti zaradi manjše količine padavin in tudi manjšega prispevka talečega snega v zaledju vodostaji na polju bistveno nižji kot nekoč, tudi do enega metra, suše pa daljše,« je opozoril. »Vse to vpliva na občutljivo ravnovesje ekosistema,« je poudaril.
Zaradi spremenjene dinamike se spreminja rastlinska in živalska sestava območja. Po Blatnikovih besedah so najbolj problematične spremembe v spomladanskem in zgodnjem poletnem času, ko vodostaji predčasno in najbolj izrazito upadejo. V tem času so po Jančarjevih besedah še posebej prizadete vodne in močvirske živali. »Spomladi, ko se ribe drstijo in ptice gnezdijo, je voda ključna. Če je pomlad suha, do razmnoževanja sploh ne pride,« je opozoril. »Nekatere ptice, kot so ponirki in lisce, gradijo plavajoča gnezda iz trsja, in če ni vode, sploh ne gnezdijo,« je dodal.
Letos je bila pomlad na začetku sicer izjemno obetavna. Veliko trsja, dovolj vode pa tudi manj košnje je omogočilo izjemno razmnoževalno sezono, z brezpilotnimi letalniki so našteli več kot 400 plavajočih gnezd. Vendar pa je nato jezero presahnilo že junija, mesec prej kot lani, zaradi česar poznejša gnezda niso preživela. »Za pozne gnezdilke je bila to katastrofa, hkrati pa je to pomenilo obilje hrane za plenilce,« je dejal Jančar. Kot opozarja Blatnik, pa so današnje spremembe tako hitre, da nekateri ekosistemi sprememb ne dohajajo več. »Včasih so se posamezne živalske vrste lahko umaknile drugam, danes pa so primerna območja redka in vse bolj oddaljena,« je dejal.
Rastline in živali na območju ogroža tudi košnja
Še bolj kot podnebne spremembe pa Cerkniško polje ogrožajo človekovi posegi. Po Jančarjevih besedah je problematična zlasti neprilagojena košnja, ki je bila nekoč skoraj opuščena, v zadnjih desetletjih pa jo znova spodbujajo kmetijsko-okoljski ukrepi in subvencije. »Izkazalo se je, da lahko košnja ob nepravem času ogrozi nekatere rastlinske vrste. Trenutno veljavni ukrep določa košnjo po prvem avgustu, zato rastline, ki pozno cvetijo, ne morejo razviti plodov oziroma semen,« je dejal. Kot je dodal, so vse bolj ogrožena zlasti vitalna trstišča, eden najpomembnejših habitatov za različne živali, sploh če košnji sledi poplava. Posledično strokovnjaki že opažajo tudi upad številnih živalskih vrst.
Rešitve iščejo v projektu LIFE TRŠCA, ki ga vodi Notranjski regijski park v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in drugimi partnerji. Namen projekta je ohraniti in obnoviti trstišča ter poiskati najboljši način njihovega upravljanja. Ključni cilj je oblikovati vrsto ukrepov, ki bodo upoštevali posebnosti posameznih habitatov. »Tako bi lahko nekatere površine kosili vsako drugo leto, druge izmenično, kar bi omogočilo ohranitev redkih rastlinskih vrst in hkrati posredno prispevalo tudi k preživetju ptic, rib in drugih živali, vezanih na ta ekosistem,« je dejal Jančar.
Projekt, ki je trenutno še v začetni fazi, bo trajal do leta 2029.
