Gre za unikaten izdelek, poln simbolike in narejen iz slovenskega lesa, poudarjajo tako pri SBC kot pri podjetju OSM Pohištvo, kjer so ga izdelali in od katerega ga je podjetnik Pečečnik odkupil. V skladu s pogodbo, ki so nam jo poslali iz predsedničinega urada, je pokril še stroške prevoza in montaže, prav tako se je zavezal, da bo plačal tudi demontažo in odvoz. Tako imenovana posodbena pogodba je omejena z zaključkom mandata predsednice, »z možnostjo podaljšanja«.
O mizi
Les za opremo Pisarne Viševnik, kot so poimenovali na novo opremljen predsedničin delovni kotiček, je prišel iz Poljanske doline, kjer so posekali mogočen hrast.
Končen izdelek so med drugim dopolnili s šesterokotniki iz lesa več kot 200 let starega kozolca toplarja iz iste doline in kosom smučke, ki so jo podarili iz muzeja tovarne Elan.
Pri zasnovi in izvedbi mize je sodelovalo okoli 50 strokovnjakov z Biotehniške fakultete, pa tudi gozdarji, mizarji, oblikovalci, inženirji in arhitekti.
»Predsednica je izrazila občudovanje in spoštovanje do njihovega dela, ki predstavlja mojstrovino, vredno ponosa celotne Slovenije. Zahvalila se je tudi lastniku mize, Jocu Pečečniku, ki je uradu predsednice republike delovno mizo odstopil v začasno rabo,« so zapisali pri SBC.
Pravila posojanja
»Simbolno vrednost umetnin in opreme postopno bogatimo s predmeti, ki jih predsedniški palači posojajo vodilne slovenske kulturne ustanove,« predsedniško-podjetniško navezo pojasnjujejo v uradu predsednice. Na spletni strani je podroben seznam teh predmetov: na njem so Tomosov motor, eden izmed samo petih prototipov, izdelanih leta 1976, ki ga je posodil Tehniški muzej Slovenije, pa slika iz Narodnega muzeja, miza Žige Zoisa, ki jo je posodila gospa Jana Valenčič, in kalkulator iz leta 1972, last ljubljanskega Računalniškega muzeja, če jih naštejemo le nekaj.
Večinoma gre torej, kot poudarjajo v uradu predsednice, res za predmete, ki so jih posodile »vodilne slovenske kulturne ustanove«, med njimi pa ni nobenega, ki bi ga, tako kot Pisarno Viševnik, uradu posodil podjetnik.
Bi šlo lahko v tem primeru za konflikt interesov? Podjetnik Pečečnik in predsednica Pirc Musar sta denimo novembra lani na Festivalu podjetništva, ki ga organizira SBC, spet odprla vprašanje predsedniške rezidence. »Nataša Pirc Musar predsedniške rezidence ne potrebuje. Rezidenco potrebuje država. Slovenija je verjetno edina, ki je nima,« predsedničine besede povzemajo pri SBC; za primer je dala Finsko, kjer da je država za rezidenco prispevala zemljišče, gospodarstvo pa jo je postavilo. Predsednik kluba SBC Joc Pečečnik je idejo pograbil: »To je resna ponudba: določite zemljo in podjetniki bomo rezidenco postavili!«
Nekaj mesecev pozneje stoji v predsedniški palači Pisarna Viševnik.
V uradu se jim zdi, kot so nam pojasnili, »najpomembnejše, da za predmete, ki jih prejmemo na posodo, razstavljanje in hrambo, urad oziroma državni proračun ne namenja nobenih finančnih sredstev. Posojeni so nam brezplačno, ne glede na njihovo vrednost, ocenjeno s strani njihovih lastnikov.«
Precej bolj previdni so na protikorupcijski komisiji: pojasnili so nam, da konkretnega primera sicer ne poznajo, da pa glede na javno objavljene podatke ne gre za darilo po določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato tu za nadzor niso pristojni. Opozarjajo pa, da je »glavno vodilo pri ravnanju vseh uradnih oseb, zlasti tistih na najvišjih ravneh, osebna integriteta. Ta je predpogoj za zaupanje in vodenje z zgledom.« Zato, kot napovedujejo, bodo ukrepali, »če bi se v povezavi z omenjeno situacijo kadar koli pojavil dvom o primernem delovanju predsednice Republike Slovenije«.
Iz urada na vprašanje, kako bodo zagotovili, da se to ne bo zgodilo, niso odgovorili.
In koliko je Pečečnika stala nova predsedničina pisarna? V prilogi posodbene pogodbe je zapisano, da je vrednost mize 9206,34 evra, vrednost omare pa 18.516, 34 evra: skupaj torej 27.722,68 evra.
