Direktor ajdovskega biofarmacevtskega podjetja Sartorius BIA Separations in družbenik podjetja Mediainvest, ki izdaja tednik Domovina, Aleš Štrancar je v petek na omrežju X objavil zapis, v katerem je Goloba primerjal z Mussolinijem, ob tem pa spomnil, da so fašista Mussolinija leta 1945 obesili.

»Antislovenec, ki je uzakonil krajo davkoplačevalskega denarja in laž pretvoril v vrlino. Podobnega so, ko je Italijo uničil, z njegovo konkubino leta 1945 v Milanu na bencinskem servisu obesili z glavo navzdol,« se glasi podjetnikov zapis.

Policija: Lahko bi obstajali elementi kaznivih dejanj

Policija je na vprašanje STA, ali preverja obstoj sumov groženj oziroma drugega kaznivega dejanja v zvezi z zapisom, odgovorila, da so pri pregledu objave ugotovili, da "bi v tem primeru, kjer gre za nespodobne, nesprejemljive oz. žaljive ali neprimerne zapise in objave, lahko obstajali elementi kaznivih dejanj, ki so zajeta v 18. poglavju kazenskega zakonika ter varujejo čast in dobro ime".

Najpogosteje gre za kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja ali žaljive obdolžitve, ki pa, skladno s 168. členom zakonika, niso uradno pregonljiva kazniva dejanja in se obravnavajo na zasebno tožbo oškodovanca, so pojasnili.

Zasebna tožba pomeni, da je oškodovanec tisti, ki se odloči, ali bo začel s postopkom zoper storilca, torej vložil tožbo, predlagal dokaze in aktivno sodeloval na obravnavah. Če bi se oškodovanec počutil ogroženega, je za pregon potreben njegov predlog.

Dodali so, da je pri kaznivem dejanju grožnje bistveno, da dikcija "kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo" pomeni, da mora biti grožnja resna in objektivno zmožna.

Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovoriti, so dodali. Če bodo zaznali kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, bodo ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili.

V Svobodi zgroženi

"Predsednik vlade je zgrožen in osebno prizadet nad zapisom, v katerem se njemu in njegovi partnerki grozi z javnim linčem, in to z besedami, ki jih ni mogoče razumeti drugače kot pozivanje k likvidaciji," so za medije zapisali v kabinetu predsednika vlade.

"Najprej – absurdi takšne izjave govorijo sami zase. Primerjati demokratično izbranega liberalnega voditelja z zločincem, odgovornim za genocid in vojno grozo je brez primere. Gre za banalizacijo zgodovine in trivializacijo grozot, ki so jih naši predniki, še posebej Primorci, občutili na svoji koži," so zapisali v objavi na družbenem omrežju facebook in dodali, da ko "takšne besede prihajajo od lastnika “neodvisnih” medijev, postane slika še bolj jasna". "Gre za načrtno sejanje sovraštva in ustvarjanje ozračja, kjer se vsak nasprotnik spremeni v sovražnika, vsak politični oponent pa v “diktatorja”. To ni demokratična razprava – to je pot v nevarno spiralo nestrpnosti. In še huje – insinuiranje z “obešanjem” ni politična kritika, ampak grozljiva normalizacija nasilja. To so besede, ki spominjajo na najtemnejše čase zgodovine. Takšne izjave ne sodijo v demokratično družbo."

Zapisali so še, da "primerjave z Mussolinijem ne govorijo nič o Robertu Golobu. Govorijo pa veliko o tistih, ki jih širijo".

Zapis sta na omrežju X ostro obsodila poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta in generalni sekretar stranke Matej Grah. Oglasil se je tudi samostojni poslanec Dejan Kaloh, sicer bivši poslanec SDS, ki je zapis prav tako obsodil.

Minister za finance Klemen Boštjančič pa je na omrežju Linkedin opozoril, da gre pri zapisu Štrancarja, sicer podjetnika s političnimi ambicijami in povezavami, za "odkrito spodbujanje nasilja". Spomnil je, da so nekateri najbolj črni dogodki zgodovine bili posledica tovrstnih pozivov k obračunu z drugače mislečimi, predvsem pa tega, da se družba na to ni odzvala, ampak je pozive relativizirala in normalizirala.

Priporočamo