Včeraj se je na izredni seji sestal svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki je njen najvišji organ. Po besedah prvega moža zbornice Jožeta Podgorška, ki je med finišem potrjevanja zakona o zaščiti živali v državnem zboru in državnem svetu nekam poniknil, svetniki zahtevajo dvoje: v novelo zakona o zaščiti živali je treba vnesti določili, po katerih bi Slovenija rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah prepovedala z letom 2035 in ne že čez tri leta, kot piše v nedavno sprejeti zakonski dikciji, kastracijo pujskov do sedmega dne starosti pa naj še naprej izvajajo rejci sami, vendar z uporabo lokalne protibolečinske terapije.
Strateška naložba v mučenje živali?
Doslej je bilo dovoljeno pujske, stare do sedem dni, kastrirati na živo. Nedavno sprejeta novela zakona o zaščiti živali to početje prepoveduje. Zapoveduje obvezno anestezijo (uspavanje) in analgezijo (uporabo protibolečinskih sredstev). K temu, da je državni zbor zakon o zaščiti živali dvakrat gladko potrdil (zaradi odložilnega veta državnega sveta je moral o njem ponovno odločati), je v veliki meri pripomogel tudi posnetek kastracije pujskov na živo, ki ga je tik pred odločanjem državnega sveta o odložilnem vetu javno objavilo društvo AETP, ki se bori proti trpinčenju rejnih živali. Na njem je bilo videti grozljive prizore, tudi trganje mod pujskom, kar je prepovedano že po veljavni zakonodaji.
Kot smo poročali včeraj, inšpektorji Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v zvezi s tem posnetkom preiskujejo Farme Ihan. Tja jih je napotilo društvo AETP. Nastali naj bi v tem največjem prašičerejskem podjetju, ki je v stoodstotni lasti države in ga je vlada letošnjo pomlad uvrstila med strateške naložbe. To je storila tudi zaradi zagotovitve kakovostnih živil slovenskim potrošnikom. Kaj pa dobrobit živali? Potrošniki si zaslužimo odgovor na vprašanje, ali so posnetki, ki prikazujejo skrajno surovo ravnanje s pujski med kastracijo, res nastali v tej strateško pomembni naložbi države in ali so nastali spontano ali pa v promocijske namene – za potrebe potrditve zakona o zaščiti živali, kot trdijo nekateri.
Hlapni anestetiki v Sloveniji niso registrirani
V Farmah Ihan so namesto odgovora na vprašanje, ali so v njihovem hlevu res snemali promocijski video domnevnega mučenja pujskov, medijem poslali sporočilo za javnost, v katerem so se pohvalili, da bodo med prvimi v državi uvedli kastracijo pujskov z uporabo splošne anestezije, in sicer z metodo inhalacije. »Na eni izmed naših farm smo že sodelovali pri testiranju naprav, ki omogočajo uspavanje pujskov s pomočjo splošne (inhalacijske) anestezije pred izvedbo kastracije,« so pojasnili in dodali, da pri kastraciji pujskov zagovarjajo uporabo anestezije ali analgezije, toda hkrati opozarjajo, da je za preprečitev čezmernega povečanja proizvodnih stroškov ter ohranjanje visoke ravni biovarnosti na farmah nujno rejcem omogočiti ustrezno usposabljanje za samostojno izvajanje teh postopkov.
Prav zaradi tega svetniki KGZS zahtevajo vnovično spremembo zakona o zaščiti živali, po kateri bi lahko rejci pujske še naprej sami kastrirali, bi pa morali pri tem uporabljati lokalno protibolečinsko terapijo. Na včerajšnjo sejo so povabili predsednika Veterinarske zbornice Slovenije Toma Wankmüllerja, ki je sodeloval tudi na novinarski konferenci. Med drugim je povedal, da tudi veterinarji praktiki zagovarjajo, da je analgezija, torej protibolečinsko sredstvo, ustrezen element za to, da pujsku omogočimo dobrobit. Tudi za kastracijo na živo Wankmüller meni, da je minimalno invaziven poseg v pujskov organizem, ker bosta v Sloveniji poslej obvezni tako narkoza kot protibolečinska terapija, pa tega rejci ne bodo mogli početi. Z narkotiki in injekcijski iglami lahko po njegovem delajo le licencirani veterinarji. Prvi mož veterinarske zbornice je nadalje izpostavil, da je mogoče pujske kastrirati tudi z uporabo hlapnega anestetika. Žival s pomočjo posebej prirejenega aparata v nekaj sekundah vdihne anestetični plin, sledita kastracija in aplikacija protibolečinskega sredstva. »Toda hlapni anestetiki za živali, ki gredo v prehransko verigo, v Sloveniji niso registrirani. Če smo pujske kastrirali na tak način, ne smejo v prehransko verigo,« je opozoril Wankmüller.
Narkoza je resen poseg v telo
V središču polemik o kastraciji pujskov so bile pogoste tudi trditve o domnevni petodstotni umrljivosti pujskov zaradi anestezije. Predsednik veterinarske zbornice je glede tega dejal, da bomo o tem, kolikšna je smrtnost, lahko z gotovostjo govorili po dveh letih izvajanja zakona o zaščiti živali, ko bomo s splošno anestezijo kastrirali 100.000 pujskov. »Narkoza je resen poseg v telo. Prihaja tudi do zapletov. Ko pripeljete psa na kastracijo v veterinarsko ambulanto, dobite v podpis soglasje za anestezijo. Na tem dokumentu vas veterinar obvesti, da je to resen poseg v organizem, ki se lahko konča tudi tako, da ambulanto zapustite brez štirinožnega prijatelja,« je bil slikovit Tomo Wankmüller.
Na nekaj polemik je pred vnovično potrditvijo zakona o zaščiti živali v državnem zboru z objavo zgibanke (prosto po Prešernu) odgovorilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Obljubilo je, da bo prvi dve leti sofinanciralo stroške izvedbe kastracije (torej stroške veterinarskih storitev), medtem ko bodo zdravila in analgetiki finančno breme rejcev. Po dveh letih bodo vsi ti stroški padli na rejca. Na MKGP se s to trditvijo ne strinjajo. Pod oznako dejstvo so zapisali: »Državno sofinanciranje se lahko podaljša tudi po dveh letih, če se bo pokazala potreba.« Toda kako gospa ministrica Mateja Čalušić ve, da bo čez dve leti še na tem položaju, da bo lahko udejanjila to »dejstvo«?!
