Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejela raziskovalka na Institutu Jožef Stefan Zala Lenarčič, ki raziskuje na različnih področjih teoretične fizike. Njeno delo se osredotoča na raziskave kvantnih sistemov izven ravnovesja, teorijo odprtih kvantnih koreliranih sistemov in uvajanje umetne inteligence v kompleksne fizikalne modele.
O rezultatih svojega dela je poročala v uglednih znanstvenih revijah, kot so Nature Physics, Physical Review Letters in Nature Communications. Leta 2022 je pridobila tudi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za začetek samostojne raziskovalne kariere, s katerim je na domači raziskovalni prostor pritegnila mednarodne sodelavce in utrdila vlogo Slovenije v razvoju kvantnih tehnologij.
Nagrado za vrhunski enkratni dosežek je prejel raziskovalec na IJS in na Fakulteti za matematiko in fiziko UL Andrej Zorko, ki je s sodelavci prvi eksperimentalno dokazal obstoj Isingove kvantne spinske tekočine v novem materialu s trikotno spinsko mrežo - dolgo teoretično predvidenega kvantnega stanja, ki se zaradi svoje narave izmika običajnim oblikam urejenosti. To magnetno stanje, ki predstavlja izraz kvantne mehanike na makroskopski ravni, so objavili v ugledni reviji Nature Materials. Kot so zapisali v obrazložitvi, gre za pomemben prispevek k razumevanju kvantnih pojavov, ki odpira vrata razvoju prihodnjih kvantnih senzorjev in računalnikov.
Najprestižnejša nagrada Marku Robniku
Za življenjsko delo so nagradili ustanovitelja in dolgoletnega direktorja Centra za uporabno matematiko in teoretično fiziko (CAMTP) Univerze v Mariboru Marka Robnika. Njegov znanstveni opus zaznamujejo pionirske raziskave na področju kvantnega kaosa, vključno z uvajanjem matematičnih modelov za preučevanje prehoda med kaotičnimi in regularnimi dinamičnimi sistemi, študijami anti-unitarnih simetrij in vpliva tuneliranja v faznem prostoru. Mednarodno prepoznavnost je dosegel tudi z Berry-Robnikovo formulo, ki velja za enega temeljnih rezultatov v teoriji kvantne kaotične dinamike. Poleg znanstvenega dela velja Robnik za uspešnega mentorja in organizatorja. Med drugim je zaslužen za tradicionalne simpozije in poletne šole, ki so postale pomembno izobraževalno središče za mlade fizike z vsega sveta.
Blinčeve nagrade so trajen poklon dediščini akademika Roberta Blinca, enega najpomembnejših slovenskih fizikov, ki je postavil temelje za raziskave in razvoj na področju fizike v Sloveniji. Kot je dejala predsednica odbora za podelitev nagrad Irena Drevenšek Olenik, z nagradami "ne počastijo le izjemnih posameznic in posameznikov, ampak tudi skupnost, ki ustvarja, mentorira in navdihuje".
Fizka pri nas na visokem nivoju
Po besedah predstojnika oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko UL Miha Ravnika je področje fizike v Sloveniji na visokem nivoju. "Na mnogih temah slovenski raziskovalci delamo z roko v roki z najboljšimi na svetu. Lahko smo ponosni na dobro in zanimivo fiziko, ki jo gojimo, hkrati pa je naša zaveza, da poskušamo biti vedno boljši," je poudaril v nagovoru.
Z njim se je strinjal tudi v. d. direktorja IJS Leon Cizelj. "Znanost je tista, ki nam pomaga razumeti, kdo smo, kje smo in kam gremo, ter da z njenimi dosežki lahko izboljšujemo življenje celotne družbe," je dejal. Ob tem je čestital nagrajencem in se zahvalil vsem, ki jim z različnimi oblikami podpore omogočajo ustvarjanje v odličnem raziskovalnem okolju.
Navzoče je pozdravil tudi rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob, ki je je izrazil veselje nad tem, kako visoko raven so v zadnjih letih dosegle Blinčeve nagrade. Poudaril je, da si slovenske raziskovalke in raziskovalci s področja fizike takšno prepoznavnost zaslužijo.
