Po dolgi seriji razočaranj znanstvenikov nad raziskovalno agencijo ARRS jim je agencija zdaj stopila korak naproti. Zaradi protesta sindikata Sviz in Visokošolskega sindikata Slovenije zoper napovedano ukinjanje elektronskega arhiva eObrazci (ki naj bi ga ukinili 1. septembra) je vodstvo ARRS tik pred zdajci sporočilo, da ukinitev preklicuje. »V želji, da ARRS raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam ponuja kar najbolj koristne in učinkovite storitve, dostop do eObrazcev ne bo ukinjen s koncem avgusta, kot je bilo predvideno, ampak bomo njegovo delovanje poskušali vzdrževati, dokler bo to tehnično mogoče,« so sporočili z ARRS. »Raziskovalci bodo lahko tako še naprej dostopali do arhivskih podatkov,« pojasnjujejo na agenciji.
Obljube agencije
Ohranjanje eObrazcev je za znanstvenike izrednega pomena, saj gre za eno osrednjih informacijskih storitev agencije, ki skrbi za financiranje in vzdrževanje znanstvene dejavnosti v Sloveniji. »Portal eObrazci je elektronski arhiv (repozitorij) raziskovalne dejavnosti, ki že več kot šestnajst let hrani podatke, ki so na voljo tudi kot podlaga za vsakovrstne analize in primerjave,« so sporočili iz sindikata Sviz in Visokošolskega sindikata Slovenije.
Agencija je sicer že marca napovedala, da bo portal ukinjen »v okviru celovite prenove in razvoja sistema«. »Zato smo povabili raziskovalce in raziskovalne organizacije, da si za lastno evidenco izvozijo in shranijo podatke, ki bi jih še potrebovali,« so svoje prvotne namene opisali na agenciji. Prepuščanje odgovornosti za hrambo podatkov posameznim znanstvenikom pa je znanstveno skupnost le še dodatno vznemirilo.
Na ARRS so sicer trdili, da tudi če bi portal ukinili, »surovih« podatkov ne bi trajno izbrisali, temveč naj bi ti ostali shranjeni v temeljnem podatkovnem arhivu. Iz tega arhiva naj bi kasneje podatke pretočili v nov, bodoči sistem. Do njegove vzpostavitve pa raziskovalci do podatkov ne bi mogli neposredno dostopati.
Odgovornost ministrstva
ARRS je začela prenavljati informacijski sistem lani poleti in odtlej javno niso več objavljeni različni podatki o tekočih aktivnostih za razpise, aktualna poročila o financiranih aktivnostih, razporeditev ur znanstvenega dela ali odstotki zaposlitev posameznih raziskovalcev. Znanstveniki zato že več mesecev opozarjajo, da več kot 200-milijonsko letno financiranje znanstvene dejavnosti ni več transparentno. Ob dejstvu, da je prejšnja vlada Janeza Janše na netransparenten način ustanavljala nove raziskovalne inštitucije in jih »priklapljala« na javna finančna sredstva, poleg tega pa je tudi čez noč zamenjala vodstvo agencije, so se protesti kar vrstili: na nevarnost zlorabe več milijonov evrov iz znanstvenega proračuna so opozarjali vsi, od univerz do največjih raziskovalnih inštitutov ter sindikatov.
Odtlej se ARRS trudi prikazovati, da vendarle deluje na transparenten način in da se za dolgotrajno digitalno prenovo, med katero posamezne podatkovne zbirke ukinjajo, ne skrivajo zlorabe. »Na ARRS vse sile usmerjamo v kontinuiran razvoj in vzdrževanje novega informacijskega sistema. Obseg in hitrost izvajanja nadgradenj pa sta vezana na zagotavljanje podlag, kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev,« so sporočili iz vodstva agencije. »ARRS si ves čas prizadeva, da ministrstvo (pristojno za znanost, op. p.) zagotovi potrebna sredstva za ta namen,« so dodali.
Denar za obnovo
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da gre za »urejanje poslovanja, ki je v avtonomni pristojnosti ARRS«, a hkrati poudarjajo, da »je treba pri tem zasledovati širši interes in legitimna pričakovanja raziskovalne sfere«. »Verjamemo, da morajo biti dolgoročno hranjeni vsi raziskovalni rezultati, vključno s tako imenovanim dolgim repom znanosti, ki obsega tudi podatke iz storitve eObrazci,« so sporočili z ministrstva. Zagotovili so, da bo za vzpostavitev infrastrukture za trajno hrambo vseh raziskovalnih rezultatov do leta 2026 iz evropskih sredstev namenjenih več kot 10 milijonov evrov.
V imenu koordinacije KOSRIS, ki združuje največje slovenske znanstvene inštitute, se je na dogajanje odzval tudi predsednik koordinacije in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. »Že marca smo zahtevali, da se funkcionalnost in arhiv eObrazcev zagotovi tudi v novem informacijskem sistemu. Pri tem še vedno vztrajamo,« je sporočil.
