Direktor direktorata za gozdarstvo in lov pri kmetijskem ministrstvu Robert Režonja in direktor direktorata za lesarstvo pri gospodarskem ministrstvu Danilo Anton Ranc sta se lani pregovarjala o tem, kdo bo sklical sejo za pripravo novega akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji. Povod za to je bil, da se je pretekla strategija, sprejeta leta 2012 z naslovom Les je lep, leta 2020 iztekla.
»Konec novembra je Režonja znova pozval Ranca, da skliče sestanek delovne skupine Gozd-les. Režonja je prepričan, da bo le skupno delo deležnikov celotne gozdno-lesne verige, usmerjeno k skupnemu cilju, prineslo želene rezultate. Zato verjame, da lahko od vodje delovne skupine Gozd-les (Ranca, op. p.) kmalu pričakuje sklic delovne skupine,« so povedali na kmetijskem ministrstvu. Toda vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bo Režonja sploh dočakal sklic delovne skupine. Na gospodarskem ministrstvu so se namreč samostojno lotili priprave strategije, ki vključuje le lesnopredelovalno industrijo.
Pri pripravi strategije Les je lep, ki je prinesla določen napredek pri razvoju gozdno-lesne verige, so sodelovali številni strokovnjaki gozdarstva in lesarstva, sprejeti akcijski načrt pa je bil rezultat tesnega sodelovanja gospodarskega in kmetijskega ministrstva. Po pojasnilih kmetijskega ministrstva je bil, zaradi številnih izzivov v celotni gozdno-lesni verigi, maja lani v državnem zboru sprejet sklep odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odbora za gospodarstvo, da se v roku enega leta novelira akcijski načrt izpred desetletja in da se v njegovo pripravo vključijo relevantni deležniki ter preostala strokovna in zainteresirana javnost. Toda po neuradnih informacijah se to ni zgodilo; ne nazadnje do sklica delovne skupine Gozd-les ni prišlo.
Sodelovanje bi moralo
biti tesnejše
Po besedah gospodarskega ministrstva, ki ga še vodi Zdravko Počivalšek, so pripravili industrijsko strategijo 2021–2030, ki jo je vlada sprejela lani in katere del je lesnopredelovalna industrija. »V tej strategiji prepoznavamo les primarno kot material za industrijsko predelavo, lesna industrija pa se prepoznava kot panoga tako za razvoj domačega gospodarstva kot tudi za uresničitev evropskih podnebnih in okoljskih ciljev. Trenutno je v pripravi izvedbeni načrt strategije za lesno industrijo, ki bo omogočal izkoriščanje razvojnega potenciala naše strateške lesne surovine z različnih vidikov. Ta načrt pripravlja inštitut Innorenew v sodelovanju z Deloittom in biotehnično fakulteto,« so povedali na ministrstvu in dodali, da znesek javnega naročila brez DDV znaša 40.000 evrov.
Na gospodarskem ministrstvu so zatrdili, da so v pripravo dokumenta vključeni vsi relevantni deležniki (ministrstva, gospodarstvo, izobraževalne institucije, združenja …). »Sam načrt ne izključuje gozdarstva, je pa res, da je glede na namen izvedbenega načrta večji poudarek dan vsebinam, ki bodo prispevale k hitrejšemu razvoju lesnopredelovalne industrije,« so zatrdili. Takšno ravnanje so na ministrstvu utemeljili s tem, da gre za izvedbeni dokument industrijske strategije. »Gozdarski del je obravnavan predvsem z vidika vira oziroma materiala (lesa), ki je vhodni element lesnopredelovalne industrije,« so dodali na ministrstvu.
Po pojasnilih Zavoda za gozdove Slovenije v pripravo lesnopredelovalne strategije niso bili niti vključeni niti o njej obveščeni. »Prakse iz tujine kažejo, da sta gozdarstvo in lesarstvo neločljivo povezana. Za ustrezno preskrbo slovenske lesne industrije s slovenskim lesom mora biti v strategijo s področja gozdno-lesne verige vključeno gozdarstvo, predvsem pa predstavniki zasebnih lastnikov gozdov, ki gospodarijo z več kot 75 odstotki slovenskih gozdov. Aktivacija gospodarjenja v zasebnih gozdovih predstavlja enega izmed osrednjih izzivov slovenske gozdno-lesne verige. Za zadostno preskrbo slovenske lesne industrije s slovenskim lesom je to ključno področje, katerega razvoj bi pomembno prispeval tudi k razvoju podeželja,« so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije, ki ga je leta 1993 ustanovila država in opravlja gozdarsko službo v vseh gozdovih Slovenije, ne glede na lastništvo. Številni poznavalci razmer so prepričani, da bi moralo biti sodelovanje med strokovnjaki za gozdarstvo in lesarstvo tesnejše, saj eni brez drugih v praksi ne morejo delovati. Odločevalci se med seboj ne dogovarjajo zadosti, dodajajo, načrti pa se izdelujejo brez zadostnega poznavanja problematike.
Utopični cilji
Zametke odsotnosti večje vključenosti gozdarske stroke v pripravo nove strategije lesnopredelovalne industrije bi lahko našli v pomanjkljivi študiji iz leta 2020 z naslovom Kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajnostnega razvojnega preboja, za katero je direktorat za lesarstvo odštel 23.500 evrov. Avtorji tega dokumenta so predlagali razbitje verige na gozdni in lesni del, kar je v preteklosti povzročalo težave v panogi. Aktualna strategija lesnopredelovalne industrije, ki je še v izdelavi, v njej pa ima ključno vlogo InnoRenew, je po ocenah poznavalcev razmer sicer pripravljena na bistveno višji strokovni ravni od študije iz leta 2020. Toda v njem bi bilo lahko nekaj utopičnih želja, je opozoril eden od naših sogovornikov. Trenutno v Sloveniji predelamo 1,5 milijona kubičnih metrov okroglega lesa (hlodovine) na leto, po aktualni strategiji pa bi se ga do leta 2030 za neenergetsko rabo predelalo tri milijone kubičnih metrov na leto. Za takšen dosežek bi med drugim potrebovali ogromne naložbe v nove zmogljivosti, mobilizacijo zasebnih lastnikov gozdov in odsotnost večjih naravnih katastrof, ki so v zadnjih letih izrazito prizadele gozdove. Utopičen bi bil lahko tudi cilj, da se bo prodajna realizacija v lesni industriji do leta 2030 povečala na 2,5 milijarde evrov. Po podatkih združenja za lesno industrijo je bilo leta 2020 v lesnopredelovalni industriji ustvarjenih 1,35 milijarde evrov prihodkov od prodaje.
