Če je Slovenija še pred desetletjem sodila med države z nizko stopnjo zdravstvenega absentizma, smo se v zadnjih letih prebili v sam evropski vrh. Povprečno število bolniških odsotnosti se je s 13 delovnih dni na zaposlenega leta 2014 do lani povečalo na rekordnih 21,6 delovnega dneva. Zaradi bolniškega staleža vsak dan manjka na delovnem mestu več kot 56.000 zaposlenih, gospodarstvo pa zaradi tega izgubi dobrih 18 milijonov delovnih dni na leto.
Stroški nadomestil so občutno porasli tako pri delodajalcih, ki pokrivajo prvih 30 delovnih dni odsotnosti, kot tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer prevzamejo to breme po 30 dneh. Naraščajo tudi dolgotrajne bolniške odsotnosti. Po ocenah ZZZS je na dolgotrajni bolniški več kot 30.000 oseb, kar je skoraj štiri odstotke vseh zaposlenih. Posledično so izdatki ZZZS za nadomestila od leta 2013 do 2023 porasli z 224,7 na kar 638,8 milijona evrov.
OZS: Zdravstveni podsistem je razpadel
Generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Danijel Lamperger opozarja, da se s problemom absentizma v Sloveniji sistemsko ne ukvarjamo: »Morali si bomo priznati, da je zdravstveni podsistem na področju bolniških odsotnosti razpadel. Zgodovinsko imamo največ odsotnosti z dela, ljudje najlažje pridejo do bolniške in to tudi izkoriščajo. Absentizem je treba izkoreniniti oziroma vsaj zajeziti, saj je postalo že normalno, da si delavec kakšnih pet vikendov na leto podaljša z enim telefonskim klicem do zdravnika.«
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ocenjuje, da je dramatično povečanje bolniških odsotnosti v zadnjem desetletju rezultat kombinacije več dejavnikov. Ob staranju delovno aktivnega prebivalstva k temu po njegovem prispeva tudi preohlapna zakonodaja, »ki povečuje zaščito pravic delavcev in olajšuje dostop do bolniške odsotnosti, to pa lahko vodi v zlorabe, če ni ustreznih kontrol«.
Gospodarstvo porast absentizma še posebej občuti od začetka lanskega leta, ko so se nadomestila v breme delodajalcev znova zvišala na 30 delovnih dni. Ker ima zaradi tega gospodarstvo po Gorenščkovih ocenah skoraj 80 milijonov evrov dodatnih stroškov na leto, si delodajalske organizacije želijo, da bi ZZZS breme nadomestil prevzel po 20 dneh bolniške odsotnosti, kot je sicer veljalo od marca 2022 do konca leta 2023.
Edina država v EU, kjer trajanje bolniške ni omejeno
Andreja Belščak Čolaković, specialistka javnega zdravja in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pravi, da lahko naraščanje bolniških odsotnosti v Sloveniji povežemo z več dejavniki, med drugim z ugodnejšimi razmerami na trgu dela, predvsem pa s porastom števila zaposlenih v starosti nad 50 let ter posledično z večjo obolevnostjo delovno aktivnega prebivalstva. »Bolniške odsotnosti podaljšujejo tudi dolgotrajni postopki diagnostike in zdravljenja, načini in intenziteta dela, ki vodi v povečan stres na delovnem mestu, premajhna vloga medicine dela, prometa in športa pri obravnavi bolniških odsotnosti, predolgi invalidski postopki zavoda za pokojninsko zavarovanje ter premajhen interes za vključevanje v poklicno rehabilitacijo,« pravi.
Ukrepe za obvladovanje bolniških odsotnosti bi morali po njenem mnenju izvajati povezano na več ravneh, in sicer tako pri posameznikih (s skrbjo za lastno zdravje) kot na ravni podjetij, ki morajo ustvarjati in vzdrževati varna in zdrava delovna mesta s pravilno oceno in odpravo tveganj na delovnem mestu, obvladovanjem psihosocialnih tveganj ter ustrezno promocijo zdravja na delovnem mestu.
Tudi na ZZZS vidijo rezerve v zgodnji poklicni rehabilitaciji in drugih ukrepih za hitrejše vračanje na delovno mesto, v iskanju in prepoznavanju preostale delovne zmožnosti in aktivnejši vključitvi specialistov medicine dela v postopke vračanja na delo. Znižanje izdatkov bi lahko po njihovem zmanjšali tudi z bolj učinkovitim postopkom odločanja o trajni nezmožnosti za delo in s časovno omejitvijo pravice do nadomestila. Slovenija je namreč edina država v EU, kjer trajanje bolniške ni omejeno, trenutno najdaljši bolniški stalež pa traja že skoraj 14 let.
Pri prehodu iz dolgotrajne bolniške odsotnosti v invalidsko upokojitev je dodaten problem tudi višina izplačila. Medtem ko znaša bolniško nadomestilo od 80 do 90 odstotkov povprečne bruto plače, znaša invalidska pokojnina od 500 do 700 evrov mesečno, kar seveda ljudi ne motivira k odločitvi za invalidsko upokojitev.
Iskanje rešitev
Na ministrstvu za zdravje, kjer v sodelovanju z ministrstvom za delo že nekaj časa pripravljajo ukrepe za zmanjšanje absentizma, pravijo, da skrajšanje izplačevanja nadomestil za delodajalce na 20 dni bolniške odsotnosti trenutno ni predvideno. Se pa zato ogrevajo za omejitev trajanja bolniške odsotnosti. »Bolniški stalež je po definiciji začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ali poškodbe, zato bi moral biti proces za zavarovance usmerjen v spodbujanje hitre vrnitve na delo ali prilagoditev njihovega položaja. To vključuje prehod na drugo primerno delo, vključitev v poklicno rehabilitacijo ali ugotavljanje invalidnosti,« pravijo na ministrstvu.
Zdravstveno ministrstvo namerava postopke pospešiti z vzpostavitvijo enotnega izvedenskega organa in uvedbo osnovne delovne dokumentacije, ki bi spremljala zavarovanca od začetka trajne ali začasne nezmožnosti za delo do obravnave v postopkih pred invalidsko komisijo ZPIZ. Ob tem na ministrstvu za delo predlagajo spremembe za dvig invalidskih prejemkov. Te vključujejo ugodnejše vrednotenje prištete dobe, ki naj bi znašalo dve tretjini obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnjenim 67. letom starosti, najnižja oziroma zagotovljena invalidska pokojnina pa bi se z uveljavitvijo pokojninskega zakona zvišala z 41 na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove, oziroma za 22 odstotkov. V primeru invalidnosti zaradi poškodbe zunaj dela ali zaradi bolezni pa se bo odmera invalidske pokojnine do leta 2029 postopoma dvignila z 41 na 50 odstotkov dejanske pokojninske osnove.
