Ameriška komisija za varnost potrošniških izdelkov (CPSC) je v začetku leta opozorila na »skrito tveganje« za domačimi stenami. Kuhinjski štedilniki, ki jih uporablja dobra tretjina vseh gospodinjstev v Združenih državah, sproščajo bistveno več onesnaževal, kot je to splošno znano. Problematičen je predvsem rdečkasto rjav plin, ki nastaja med izgorevanjem zemeljskega plina: dušikov dioksid.
Član omenjene komisije je zanetil ostro politično in medijsko razpravo, ko je omenil možnost prepovedi prodaje plinskih štedilnikov. Ameriški kongres je zato pripravil kar dva zakonska osnutka, ki bi preprečila morebitno »prepoved«. Zoper prepoved se je izrekel tudi predsednik ZDA Joe Biden.
Dejavnik tveganja, ki je primerljiv s pasivnim kajenjem
Ameriška komisija se je sklicevala na decembra lani objavljeno študijo ameriških in avstralskih raziskovalcev, v kateri so obravnavali povezavo med uporabo plinskih štedilnikov v gospodinjstvih in pojavnostjo astme pri otrocih. V raziskavi so ugotovili, da naj bi bilo 12,7 odstotka primerov astme pri otrocih v ZDA mogoče pripisati uporabi plinskega štedilnika v zaprtih prostorih.
Ugotovitve niso nove, je na svojem blogu spomnila ameriška epidemiologinja Katelyn Jetelina. Že leta 2013 opravljen pregled približno 40 študij je razkril, da imajo otroci, ki živijo v gospodinjstvih s plinsko pečjo, 42 odstotkov večje tveganje za pojav simptomov astme in 24 odstotkov višje tveganje za razvoj te bolezni. »Študije povezave med uporabo plinske peči in astmo temeljijo na 40 in več letih raziskovanj. Plinske peči povezujejo z izpostavljenostjo dušikovemu dioksidu, izpostavljenost dušikovemu dioksidu pa povezujejo z zdravjem dihal,« je Jetelinova zapisala v prispevku skupaj z Jonom Levyjem, profesorjem in predstojnikom okoljskega zdravja na bostonski univerzi za javno zdravje, in znanstvenim novinarjem Luisom Meleciom Zambranom.
Astma je najpogostejša
kronična bolezen pri otrocih
»Pri kuhanju na plinskem štedilniku nastajajo visoke koncentracije dušikovih oksidov, do 1000 mikrogramov na kubični meter,« je za nemški TAZ pojasnil Heinz-Jörn Moriske iz nemške zvezne agencije za okolje (UBA). Vendar te visoke koncentracije ne vztrajajo dolgo, če je prostor ustrezno prezračen.
Dušikov dioksid draži sluznico dihalnih poti. Kratkoročno lahko povzroči simptome, kot na primer piskajoče dihanje. Dolgoročno lahko povzroči raznotere zdravstvene težave. »Pri izpostavljenosti višjim koncentracijam dušikovega dioksida se pojavijo predvsem težave na dihalih, med drugim vnetje dihalnih poti in zmanjšana odzivnost imunskega sistema, kar vodi do povečane dovzetnosti za okužbe dihal. Najbolj ranljivi so bolniki s kroničnimi obolenji dihal, kronično obstruktivno pljučno boleznijo in astmatiki,« pojasnjujejo v Centru za zdravstveno ekologijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki ga vodi epidemiologinja Nina Pirnat. V Sloveniji ima astmo približno vsak dvajseti prebivalec. Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih.
V Sloveniji doslej niso izpostavljali vzročno-posledične povezave med plinskimi štedilniki in astmo pri otrocih. »Dejavnikov tveganja za nastanek astme ali njeno poslabšanje je namreč veliko, med njimi je tudi veliko okoljskih,« dodajajo v NIJZ. »Vemo, da se pri gorenju tudi na plinskih štedilnikih sproščajo ogljikov dioksid, lahko tudi ogljikov monoksid, trdni delci, dušikovi oksidi. Kolikšen vpliv ima izpostavljenost onesnaževalom zaradi uporabe plinskih štedilnikov, ne vemo natančno.«
V Sloveniji nimamo zakonsko predpisanih najvišjih dopustnih koncentracij dušikovega dioksida v zaprtih prostorih. Svetovna zdravstvena organizacija podaja zgolj smerne vrednosti v zaprtih prostorih: za povprečno enourno izpostavljenost ta znaša do 200 mikrogramov na kubični meter, za povprečno letno izpostavljenost pa do 40 mikrogramov na kubični meter. »Iz epidemioloških študij ni mogoče opredeliti mejne vrednosti za izpostavljenost,« poudarjajo v NIJZ.
NIJZ opozarja na koristnost prezračevanja
V povezavi z uporabo plinskih štedilnikov v zaprtih prostorih je NIJZ doslej opozarjal na nevarnost zastrupitve in eksplozije. Nasveti so zato bili prednostno usmerjeni na ustrezen priklop ter vzdrževanje vseh delov štedilnika in napeljave. Še posebej se je opozarjalo na nujnost zračenja prostorov, v katerih sta nameščena plinski štedilnik oziroma peč, ter na namestitev senzorjev za prisotnost ogljikovega monoksida.
Kako lahko uporabniki plinskih štedilnikov zmanjšajo tveganja, povezana z vdihavanjem dušikovega dioksida? »Ob uporabi plinskega štedilnika svetujemo redno uporabo ventilacijske nape, ki jo vedno vklopimo še pred vklopom štedilnika,« svetuje NIJZ. »Še učinkovitejša je uporaba prisilnega prezračevanja s kakovostnimi filtri (s HEPA-filtrom z aktivnim ogljem) v območju kuhinje. Če umetnega prezračevanja ni, imejmo vedno, ko zunanje razmere to dopuščajo, med kuhanjem in po njem odprto okno.«
