»Predlog vladne pogajalske skupine je daleč od naših pričakovanj,« je bil »diplomatski« komentar Jakoba Počivavška, vodje pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je bil bistveno bolj oster. Predlog vladnih pogajalcev ga je razjezil, je priznal, ker je bil »nespodoben«, »bizaren« in »otročji«.
Plače bi julija doživele zgolj 2,2-odstotno uskladitev
Komentarji sindikalistov se nanašajo na vladni izračun, kako in za koliko bi se plače v javnem sektorju uskladile z rastjo cen v letu 2023. Finančni minister Klemen Boštjančič, ki začasno opravlja funkcijo ministra za javno upravo, je včeraj ponudil rešitev, v skladu s katero bi se delna uskladitev plač zgodila šele julija prihodnje leto in ne januarja, ko se bodo uskladile pokojnine, in sicer z 8,2-odstotnim dvigom. Plače v javnem sektorju bi se julija 2024 dvignile za približno 2,2 odstotka. Po oceni sindikalnih pogajalcev je to bistveno premalo. »Na letni ravni bi bil dvig pravzaprav zgolj 1,1-odstoten,« opozarja Počivavšek.
Po skoraj dveh mesecih zatišja so se predstavniki vlade včeraj znova sestali s sindikalisti na pogajanjih o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. V vmesnem času se je zgodilo veliko. Vlada je odstopila od zamisli, da se plače v prihodnjem letu sploh ne bi usklajevale z inflacijo. Premier Robert Golob je izbral Franca Propsa za naslednika ministrice Sanje Ajanović Hovnik, ki je s položaja odstopila oktobra. Počivavškova skupina je napovedala, da bodo v četrtek izpeljali protestni shod pred vlado.
Sindikaliste je na nadaljevanju pogajanj najbolj zanimal odgovor na vprašanje, kako naj bi se plače v javnem sektorju v prihodnjem letu uskladile z inflacijo. Vlada je namreč sredi novembra popustila njihovim zahtevam in je črtala sporno določbo iz zakona o izvrševanju državnega proračuna, kar je Klemen Boštjančič tedaj pospremil z besedami, da to ne ne pomeni »kakršnega koli dogovora ali usklajevanja«.
»Dejstvo je, da je vladna stran pristala na pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo,« je ugotavljal Štrukelj. Predlog sindikatov je, da se plače v letu 2024 100-odstotno uskladijo z inflacijo v letu 2023. To pogajalsko poglavje želijo zapreti še letos. Razpravo bodo zato nadaljevali jutri in v ponedeljek. Če dogovora in uskladitve ne bo, bodo članice in člane pozvali k odločanju o splošni stavki v javnem sektorju, so odločni sindikalisti.
Vlada je že zamudila zastavljene roke o sklenitvi pogajanj o novem plačnem sistemu in odpravi plačnih nesorazmerij, za katere se je dogovorila na skupnih pogajanjih s sindikati. Evropska komisija je medtem podaljšala rok, v katerem mora Slovenija sprejeti plačno reformo. Nalogo mora izpolniti do 30. junija 2024. Če je ne bo, se bo črpanje denarja iz načrta za okrevanje in odpornost ustavilo. Vlada tudi zaradi te okoliščine ne more odstopiti od pogajanj, temveč mora sprejeti reformo. Boštjančič sicer upa v dogovor s sindikati, po katerem bi se začetek izvajanja plačne reforme in odprave nesorazmerij zamaknil za leto dni.
Krivdo bi prevalila na sindikate s stavkovnimi sporazumi
K izvedbi plačne reforme se je vlada Roberta Goloba zavezala tudi v treh ločenih sporazumih s šolskim sindikatom SVIZ, sindikatom zdravnikov Fides in Visokošolskim sindikatom Slovenije. Sindikati s 1. januarjem dobijo pravico do ločenih pogajanj, če do takrat ne sklenejo dogovora z vlado o novi uvrstitvi v plačne razrede znotraj prenovljenega plačnega sistema. V Fidesu se že pripravljajo na stavko.
Vladna pogajalska skupina je naštetim sindikatom včeraj podala – kot se je izrazil Štrukelj – »zavržen« predlog. »Uskladitev plač v prihodnjem letu bi se zgodila pod pogojem, če se odpovemo zahtevam iz sklenjenih sporazumov,« je razložil Štrukelj. Po njegovem prepričanju mora vlada nemudoma umakniti ta pogoj, sicer bo z njim zgolj prilila olje na ogenj v že tako zelo razgretih razmerah v izobraževanju in vzgoji. »Jasna je perverzna logika vlade. Če se ne bomo odpovedali sporazumom, bo na nas prevalila krivdo, zakaj se plače ne bodo usklajevale z inflacijo. To je otročje in me spravlja v bes,« je dodal Štrukelj.
Sindikalisti še čakajo na nadaljnja pojasnila, kako namerava vlada odpraviti plačna nesorazmerja in uveljaviti plačno reformo. Septembrski vladni predlog je bil namreč za večino sindikatov nesprejemljiv. »Vladna pogajalska skupina je s tem v zvezi potarnala, da ima problem, ker imamo sindikati različne poglede na to, kako odpraviti nesorazmerja. Na to okoliščino bo morala vlada odgovoriti s svojim predlogom,« je prepričan Počivavšek.
