Iz Slovenskega društva pedagogov so sporočili, da skuša vlada po njihovih informacijah v pogajanjih o plačnih razredih zapostaviti svetovalne delavce v šolah in vrtcih. »V predlogu vlade o novih izhodiščnih razredih v šolstvu je delo svetovalnega delavca v šolah in vrtcih močno degradirano v primerjavi z delom učitelja in vzgojitelja,« so opozorili. »V strokovnih krogih prevladuje precejšen konsenz, da je vire svetovalnih služb treba nujno okrepiti – tako z vidika spreminjanja normativov kot kvalitativno, z jasnimi robnimi pogoji dela in sistemsko podporo delovanju svetovalne službe na način, ki bo omogočal sistematično razvojno-preventivno delovanje,« so zapisali. Kot opozarjajo, pa je trenutni predlog izhodiščnih plačnih razredov za svetovalne delavce poguben. »Svetovalna služba je v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ključni promotor varnega in spodbudnega učnega okolja. Predlog, ki resno ogroža kakovost dela v svetovalnih službah, močno ogroža tudi kakovost vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcih in šolah,« so sporočili.

Kompleksno delo

Za ustrezno vrednotenje svetovalnega dela so se v javni izjavi zavzeli ugledni profesorji, pedagogi, raziskovalci in sindikalisti – glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja SVIZ Branimir Štrukelj, dekanka ljubljanske filozofske fakultete Mojca Schlamberger Brezar, dekan ljubljanske pedagoške fakultete in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 Janez Vogrinc, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijela Makovec Radovan, direktorica Šolskega centra Ljubljana Nives Počkar, predstojnica oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti Klara Skubic Ermenc, predstojnica oddelka za psihologijo na filozofski fakultet Eva Boštjančič, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Maruška Željeznov Seničar in predsednica Slovenskega društva pedagogov Jasna Mažgon.

»Zahtevnost in kompleksnost dela svetovalnih delavcev se v današnjem času stopnjuje, zato bi bilo treba razmišljati o krepitvi svetovalnih služb v vrtcih in šolah in o večjemu zaposlovanju psihologov v vzgoji in izobraževanju,« je sporočila dr. Eva Boštjančič. Pozvala je tudi k strateškemu razmisleku o ekonomskih koristih visokokakovostne svetovalne službe. »Vladni predlog plačne lestvice za svetovalne delavce razumemo kot dokaz nerazumevanja pomena svetovalne službe v vzgoji in izobraževanju,« je opozorila.

Manj za enako stopnjo izobrazbe

Kot enega od argumentov za izenačitev vrednotenja svetovalnega in učiteljskega dela so pedagoški strokovnjaki izpostavili tudi primerljivo stopnjo izobrazbe. »Osebe, ki opravljajo delo učitelja oziroma učiteljice, in osebe, ki opravljajo delo šolskega svetovalnega delavca oziroma delavke, v Sloveniji pridobijo enako raven univerzitetne magistrske izobrazbe,« so spomnili. »Zahtevnost in pomen njihovega dela sta gotovo enakovredna,« so dodali.

Dr. Janez Vogrinc je opozoril, da svetovalni delavci ne svetujejo zgolj učencem in njihovim staršem, temveč svetujejo tudi učiteljem in vodstvom šol, kako načrtovati, spremljati in evalvirati razvoj šole. »Tisti, ki nekomu svetuje, si gotovo zasluži vsaj izhodiščni plačni razred, kot ga ima tisti, ki mu svetuje,« je dejal profesor Vogrinc. Predsednica zveze društev pedagoških delavcev dr. Danijela Makovec Radovan je dodala, da se ne kaže sprenevedati, da bo na delovna mesta na področju vzgoje in izobraževanja državi uspelo privabiti »visoko motivirane, sposobne mlade ljudi«, ki naj bi izkazovali visoko stopnjo strokovnosti in odličnosti, če pa bo za to delo ponujena plača, ki ne spodbuja kakovostnega strokovnega dela.

Poziv k odstopu

Zagovorniki pravičnejše ureditve položaja svetovalnih delavcev so sporočili, da je sporni vladni predlog nastal brez sodelovanja šolskih strokovnjakov in strokovnjakinj. Ob tem so opozorili, da je »predlog že naredil veliko škodo, ker v šolsko prenovo vnaša nemir, plačna degradacija pa bo povzročila izgubo ugleda šolske svetovalne službe in kadrovsko slabitev«. Ogorčenim odzivom sta se pridružila predstojnik oddelka za pedagogiko mariborske filozofske fakultete dr. Edvard Protner in predstojnik oddelka za psihologijo mariborske filozofske fakultete dr. Bojan Musil. Izrazila sta nedvoumno pričakovanje, da se minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda »do predloga javno opredeli, doseže njegov umik ali pa odstopi s položaja ministra«.

Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so na Dnevnikovo vprašanje, kako nameravajo urediti sporno vrednotenje delovnih mest, odgovorili, da je predlog uvrstitve delovnih mest v plačne razrede, ki ga je sindikatom predstavila vladna pogajalska skupina, še vedno v fazi pogajanj in da zato končna odločitev še ni bila sprejeta.

Neuradno naj bi se minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik o problematiki,
ki so jo izpostavili pedagoški delavci, že pogovorila. Minister naj bi
se ob tem odločno zavzel za ureditev, kakršno pričakujejo tudi svetovalni delavci.