Navodila, kako naj posameznik ravna med bolniško odsotnostjo, bo moral osebni zdravnik po novem zapisati tudi v zdravstveno dokumentacijo. Tako predvidevajo spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so bile v uradnem listu objavljene minuli petek. Veljati bodo začele po petnajstih dneh.
V ZZZS poudarjajo, da sprememba zavarovancem zagotavlja pravno varnost. Ob kršitvi navodil posamezniku grozita zadržanje nadomestila plače in izredna odpoved delovnega razmerja, so poudarili. »Zapis v zdravstveni dokumentaciji pa izkazuje, kakšna navodila naj bi mu bila dana.« Poudarili so tudi, da sodelujejo s predstavniki družinske medicine. Cilj je, da novost za te zdravnike ne bi predstavljala dodatne obremenitve, so pojasnili. »Zato pripravljamo rešitve, ki bodo poenostavile ta postopek z opredelitvijo nekaj tipskih navodil za ravnanje glede na zdravstveno stanje pacienta,« so dodali.
Osebni zdravnik je moral posamezniku že doslej dati navodila, ali mora med bolniško odsotnostjo strogo ležati, počivati in ali gre lahko na primer na sprehod. Prav tako še naprej velja, da se lahko med bolniškim staležem posameznik od doma odpravi zaradi pregledov in drugih zdravstvenih storitev ali pa takrat, ko osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da to ne bo negativno vplivalo na njegovo zdravstveno stanje.
Predlog interventne zakonodaje, ki ga je vlada minuli teden poslala v obravnavo državnemu zboru, obeta zaostritve. Ob neupoštevanju pisnih navodil bi lahko posameznik izgubil pravico do nadomestila. Predlog uvaja tudi pravno podlago za določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, vključno z omejitvami odhoda v tujino, obveznostjo prisotnosti na domu ali določitvijo časovnih intervalov, ko sme posameznik dom zapustiti.
Ti ukrepi prispevajo k zmanjšanju neupravičenih odsotnosti, povečanju preglednosti sistema ter razbremenitvi delodajalcev in zdravstvene blagajne, so spremembe utemeljili v zdravstvenem resorju. V predlog so vključili tudi pravno podlago za izvajanje že obstoječega laičnega nadzora nad ravnanjem posameznikov med daljšimi bolniškimi odsotnostmi, ko nadomestilo izplačuje zdravstvena blagajna.
Ob nadomestilo plače v neto znesku bi bil bolnik v prihodnje tudi, če je v času odsotnosti opravljal pridobitno delo. Nadomestilo bi izgubil v obdobju od ugotovljene kršitve do zaključka bolniške odsotnosti, vendar najdlje do konca meseca, ki sledi mesecu ob zaznavi kršitve. Izjema bi bila prvo neupoštevanje pisnih navodil o ravnanju med bolniško odsotnostjo, ko nadomestila posamezniku še ne bi odvzeli.
V zdravniških vrstah za poenostavitve
Urejanje bolniških staležev po konzervativnih ocenah predstavlja skoraj petino dela zdravnikov na primarni ravni, poudarjajo v odboru za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, ki ga vodi Rok Ravnikar. Po njihovem opažanju gre predvsem za opravila administrativne narave, ki ne vplivajo neposredno na zdravje bolnikov. Poenostavitve v obliki tipskih navodil ter hkratnega seznanjanja pacienta in delodajalca z njimi podpirajo, so pojasnili. »Tako poenotenje in transparentnost vidimo kot korak naprej.« Z vidika informatizacije pa pričakujejo, da bodo novosti integrirane v obstoječe rešitve uporabniških programov.
V ZZZS medtem ocenjujejo, da je treba poleg interventnega zakona čim prej zagotoviti dodatne ukrepe na področju bolniških odsotnosti. Ekipa laičnih kontrolorjev, ki deluje pod okriljem ZZZS, se je s treh povečala na pet zaposlenih, so še pojasnili, v drugi polovici letošnjega leta pa je večje tudi število nadzorov na terenu. V kratkem nameravajo zaposliti še enega kontrolorja, načrtujejo tudi bolj jasno in poenoteno opredelitev možnega režima gibanja v času bolniškega staleža.
Uvesti želijo tudi obveznost pacienta, da izbranemu osebnemu zdravniku kar najhitreje sporoči, kdaj ne more na delo. Možnost sporočanja za tri dni nazaj torej želijo ukiniti, opredeliti bodo poskušali tudi, kdaj je osebni pregled obvezen ob odprtju oziroma podaljšanju bolniškega staleža.
