Predsednica države Nataša Pirc Musar je izpostavila, da so Primorci v prejšnjem stoletju več kot 20 let trpeli načrtni fašistični teror in raznarodovalno politiko, a pod njo niso klonili. "Dokazali ste, da lahko Slovenci z narodno zavestjo, pripadnostjo, solidarnostjo, povezanostjo in predvsem vero v pravičnost najdemo pot tudi iz najgloblje teme," je dejala.

Moto letošnje prireditve je bil verz na Premu rojenega pesnika Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje. 

"Biti moramo neizmerno ponosni in hvaležni, da sta čvrstost in iznajdljivost slovenskega človeka prav v najtežjih časih brezmejni in nepremagljivi. Takšni so bili narodni buditelji, Maistrovi borci, borbaši, tigrovci, partizani, osamosvojitelji in vsi narodno zavedni ljudje," je dodala predsednica.

Ilirska Bistrica: osrednja prireditev ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini.Slavnostna govornica je predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Slavnostna govornica je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Foto: STA

Po njenih besedah so Slovenci kljub težkim preizkušnjam in poskusom asimilacije ohranili narodno samobitnost in identiteto ter z žrtvami pridobili državnost. "To ne bi bilo mogoče brez poguma in upora proti krivicam ter brez neomajne vere v svobodo. Primorke in Primorci ste nam s svojim zgledom kot prvi protifašistični borci v Evropi pokazali, da takrat, ko se združijo volja, solidarnost, srce in pogum, postanemo več kot posamezniki - postanemo skupnost," je poudarila.

Ilirska Bistrica: osrednja prireditev ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini.Slavnostna govornica je predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Po ocenah zgodovinarjev je na koncu zunaj matične države ostalo približno 140.000 Slovencev. Z ozemlja, ki je pripadlo Jugoslaviji, se je v Italijo izselilo od 200.000 do 300.000 ljudi, od tega 27.000 iz Slovenije, je leta 2000 ocenila mešana slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev. Foto: STA

Navezala se je tudi na aktualne razmere po svetu

Poudarila je, da je v 21. stoletju nedopustno, da bi bila katerakoli narodna skupnost prepuščena samovoljnemu odločanju večine.

"Lakota v Gazi je pretresljiv opomin, kako hitro človeštvo zdrsne v brezno trpljenja, brezbrižnosti, nemoči in teptanja dostojanstva," je dejala in se je vprašala, kam je svet zašel, da otroci plačujejo najvišjo ceno.

Mineva 78 let, odkar je 15. septembra 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba. Po njej so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije.

Priporočamo