V teptanju človekovega dostojanstva je po mnenju Pirc-Musarjeve treba prepoznati civilizacijsko grožnjo in povzdigniti glas. Zaradi kršitve človekovih pravic v dveh konfliktih, v ruski agresiji na Ukrajino in v vojni v Gazi, kjer izraelska vojska nediskriminatorno pobija in strada palestinsko prebivalstvo, je navedla primera, ki morata vse skrbeti, kam gre ta svet.
Po njeni oceni je Slovenija glede mednarodnega dogajanja na pravi poti in na strani zgodovine. »Naj tako tudi ostane,« je dejala in diplomacijo pozvala, naj svoje naloge še naprej opravlja tako, da se ne bo vdajala sprotnim političnim interesom in dvojnim standardom.
Nekoliko manj kot zunanja ministrica Tanja Fajon je bila predsednica kritična do Evropske unije. Ocenila je, da se Evropa spoprijema z dvema izzivoma: z nemirno mednarodno skupnostjo in konkurenčnostjo na področju znanosti in tehnologije. Vendarle je Evropa po njeni oceni na področjih vladavine prava in varstva temeljnih človekovih pravic ter svoboščin še vedno nesporna moralna velesila.
Tudi iz teh dejstev mora Slovenija izhajati pri svojem ravnanju ter se znati pogovarjati z vsemi državami v mednarodnih odnosih, ki imajo kaj povedati in katerih beseda nekaj pomeni, je poudarila predsednica države. Ob pogledu na vojno v Ukrajini in Gazi se je spraševala, kam je izginil dialog, ki je tako potreben za končanju vsakega konflikta. Slovenija po njeni oceni ne sme pristati na premislek, da diplomacija do poraza ali zmage med nasprotnimi stranmi ni zaželena.
»Poslušati moramo sebe in svoje vrednote ter pri njih vztrajati. Moramo biti pogumni. Ne smemo sprejeti diktata dvojnih standardov. Dialog in humanost sta civilizacijski normi, ki jo moramo vedno zagovarjati. Odrekanje tem normam pomeni izdajo samih sebe in negotovo prihodnost,« je prepričana Pirc-Musarjeva.
