Na jesenskem razpisu je bilo za specializacijo iz družinske medicine na voljo 53 mest, prispelo pa je komaj 13 prijav. Bodoči specializanti imajo v teh dneh sicer še vedno možnost, da prenesejo svojo prijavo, zato pri prvih objavljenih podatkih Zdravniške zbornice Slovenije še ne gre za končne številke. Kljub temu pa je razvidno, da zanimanje za delo v
tej stroki ostaja dokaj majhno. Interventni ukrepi, ki zaposlenim v osnovnem zdravstvu odmerjajo več dodatkov, za zdaj očitno niso prinesli bistvenega povečanja zanimanja za družinsko medicino.
Gneča pri dermatologiji
»Gneča« nastaja pri specializacijah, ki prinašajo veliko možnosti za popoldansko delo ali za delo za samoplačnike, kjer imajo zdravniki tudi več besede o svojih urnikih. Tokrat je bilo za dve mesti za dermatologijo prijav na primer 12, za štiri mesta za radiologijo pa 17.
Julija sprejeti interventni paket je za zaposlene v osnovnem zdravstvu predvidel dodatek za povečan obseg dela oziroma za posebne obremenitve, ki lahko znaša do 2000 evrov bruto mesečno. Uvedel je tudi dodatek za delo zdravnikov na manj razvitih območjih, ki lahko seže do 500 evrov bruto mesečno, omenjena dodatka pa se med seboj ne izključujeta. Zakon je omogočil še prenos nekaterih nalog osebnega zdravnika na drugo osebje, kar so v zdravstvenem resorju utemeljevali z razbremenjevanjem specialistov v osnovnem zdravstvu. Zdravnikom, ki se odločijo za družinsko medicino, pa dohodke začasno zvišuje tudi aktualni predlog novega interventnega paketa za zdravstvo. Dodatek za zdravnike, ki jim bo specializacija odobrena prihodnje leto, bo znašal 1000 evrov bruto mesečno.
Tudi pretekli poskusi, ki so stavili na časovno omejene finančne spodbude, niso prinesli bistvenega napredka. V mandatu vlade Janeza Janše so novim specializantom družinske medicine na primer namenili dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta. Kljub temu je družinska medicina ostajala med strokami, ki so pri mladih zdravnikih manj priljubljene.
Brez načrta o zaposlitvah
Stanje bo jasno šele ob zaključku tega postopka, so v petek sporočili z zdravniške zbornice. Do rezultatov jesenskega razpisa specializacij se bodo predvidoma opredelili ta teden. V zbornici so sicer že marca predlagali pripravo nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu. Mreža izvajalcev zdravstvene dejavnosti mora biti osnova za načrtovanje kadrovskih potreb glede na geografske značilnosti in starostno strukturo prebivalstva, so takrat poudarili. Takšen načrt, ki bi ga objavilo ministrstvo za zdravje, je predvidela resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025. Če bi se (zdravstvene) oblasti držale rokov v omenjenem dokumentu, bi bil načrt kadrovskih virov nared že lani.
Družinske medicine se je po krivici prijela oznaka »slabe specializacije«, opaža Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Da bi se to spremenilo, lahko pripomorejo obstoječi zdravniki, ugotavlja Pintar. Slovenija po številu zdravnikov za povprečjem držav OECD občutno zaostaja v osnovnem zdravstvu, je dodal. »Število specialistov v bolnišnicah ne odstopa bistveno,« je spomnil na neenakomeren razvoj v pretekih letih. Med možnimi rešitvami, ki doslej še niso bile uporabljene, pa Pintar izpostavlja uvajanje terciarnih organizacij za družinsko medicino. »Ni razloga, da bi bila to edina veja medicine brez terciarne oblike delovanja, torej priznanega znanstvenoraziskovalnega dela. Vse to so kamenčki v mozaiku, ki družinski medicini zdaj jemljejo ugled,« ugotavlja Pintar. Če sedanji prijemi, ki stavijo na denar, ne bodo uspešni, bo treba iskati druge poti, je še poudaril.
