Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje je po pozivu k uveljavitvi brezplačnega obveznega šolanja pripravila še spletno peticijo. Ta je zbrala že množico podpisov. »Že več kot šestdeset let delamo z otroki, mladostniki in družinami. Srečujemo se s številnimi zgodbami prikrajšanih otrok, ki jih je 'brezplačno' osnovnošolsko izobraževanje osamilo, izločilo, prizadelo in jim preprečilo zdrav in spodbuden razvoj,« sta v povabilu k podpisu peticije zapisali predsednica zveze Anita Ogulin in podpredsednica zveze, odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Med temeljnimi očitki šolskim oblastem je dopuščanje množenja stroškov, ki so neizogibno povezani z obveznim šolanjem – stroškov šolske prehrane, nakupa delovnih zvezkov, šolskih potrebščin, plačevanja obveznih izbirnih vsebin, kot so športni in kulturni dnevi, izleti, ekskurzije, šole v naravi, predstave ... »Namesto da bi šolsko okolje zmanjševalo neenakost med otroki, jim omogočalo nova znanja in priložnosti za boljšo prihodnost, je to prostor, kjer se vse bolj reproducira neenakost,« opozarjata humanitarki.
Zveza predlaga spremembo področne zakonodaje, ki bi stanje uredila. Po Dnevnikovih izračunih obvezno šolanje starše stane okoli sto evrov na mesec za vsakega otroka.
Prazne obljube
Pedagoški strokovnjaki pričakovanja podpisnikov peticije večinoma podpirajo. »V Sloveniji smo imeli v programih političnih strank pogoste obljube o brezplačnem obveznem osnovnošolskem izobraževanju, pa se slednje nikoli ni uresničilo,« opozarja raziskovalka s Pedagoškega inštituta Eva Klemenčič. »Vsekakor podpiram vsebino peticije, ker lahko doprinese k zmanjšanju izhodiščne socialno-ekonomske neenakosti med učenci.« Dodala je, da mednarodne primerjalne raziskave za osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji kažejo na povezanost kognitivnih dosežkov učencev s socialno-ekonomskim statusom družin, iz katerih prihajajo.
Tudi pedagoška strokovnjakinja Ljubica Marjanovič Umek z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete predlaga fleksibilnejše financiranje šol oziroma oddelkov. »Če je na posamezni šoli veliko otrok, ki prihajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, bi morali namensko dobiti več denarja,« komentira aktualni šolski sistem.
Koncept odgovornosti
»Nekateri otroci se zaradi stroškov res ne morejo udeleževati enodnevnih izletov, večdnevnih taborov, filmskih predstav,« pravi profesorica Darja Zaviršek z ljubljanske fakultete za socialno delo. »Te vsebine torej ne morejo biti več obvezne, četudi bi morale biti,« opozarja. Pri tem razmišlja o kompleksnih okoliščinah, v katerih se udeležba zalomi. »Takšni primeri so pokrite muslimanske deklice, romske deklice in podobno. Nekatere med njimi se ne udeležujejo določenih šolskih dogodkov. Če bi bile vsebine brezplačne in obvezne, bi imeli morebiti učitelji več moči, da bi v komunikaciji s starši vztrajali pri udeležbi,« razmišlja profesorica.
Odklonilno mnenje o peticiji pa je izrazil pomočnik ravnateljice ljubljanske osnovne šole Milana Šuštaršiča Franc Renko. »Država je res dolžna zagotoviti šolanje vsem svojim državljanom, žal pa vse stvari niso brezplačne. Plačljivi so prevozi, vstopnine v kulturne ustanove in muzeje,« realno našteva stroške. Meni tudi, da ideja o brezplačnih šolskih potrebščinah ni dobra, saj je plačljivost povezana z odgovornostjo do imetja. Renko je prepričan, da »zastonjkarstvo« in permisivnost otrokom povzročata škodo, saj se ne morejo razviti v odgovorne odrasle. »Pomoč posameznim družinam naj se uredi z otroškimi dodatki ali pa naj se vsem dodeli temeljni univerzalni dodatek. S tem bi odpravili anomalije pri socialnih transferjih, kot je neupravičeno prejemanje zaradi prikrivanja premoženja,« je prepričan Renko.
