Delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 je predstavila strokovna stališča in predloge za ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja. Pedagoški strokovnjaki so izmenjali konkretne izkušnje in predloge, na podlagi katerih bodo oblikovana izhodišča za izboljšave v pedagoškem procesu oziroma v delovanju slovenskih šol.

Sodelovanje in sožitje

Posveta se je udeležil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki je zbranim povedal, da je spodbudno učno okolje »temeljno izhodišče za kakovostno življenje in učenje«. Poudaril je, da bo skupina, ki pripravlja nacionalni program, vključujoča in da bo podpirala raznolikost mnenj.

Predsednik delovne skupine, profesor Janez Vogrinc, je sporočil, da je pri pripravi nacionalnega programa treba izhajati iz pedagoške prakse vrtcev in šol. Strateški cilji in ukrepi, ki jih bo skupina predlagala, morajo biti namreč optimalno naravnani za vse otroke, učence in dijake, pa tudi za vse pedagoške, svetovalne in vodstvene delavce. Delovna skupina, ki deluje že od začetka leta, bo pripravila strateške cilje in ukrepe, s katerimi bodo med drugim promovirali zdravo življenje v skupnosti, dobre medsebojne odnose, kakovostno učenje in »prožno znanje za izzive sedanjosti in prihodnosti«. Vogrinc je poudaril pomen vključujočega sobivanja, solidarnosti, empatije in upoštevanja raznolikosti. Prisotni so se strinjali, da morajo vzgojno-izobraževalne ustanove, zlasti po obremenjujočem obdobju epidemije, posebno pozornost posvetiti skrbi za duševno zdravje, medosebnemu spoštovanju in sodelovanju.

Ob tem je profesor s filozofske fakultete Robi Kroflič predstavil tezo, da je treba za celostni razvoj poudarjati otrokove prvoosebne izkušnje in doživetja, ki jih lahko deli z vrstniki in odraslimi. Poudaril je, da pedagogom ni treba nenehno preverjati, kaj se učenci od njih naučijo, ampak je primernejše vprašanje, kako otroci razumejo in kako doživljajo nova spoznanja.

Za spoštovanje poklica

Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Mirjana Ule se je ozrla tudi na položaj pedagogov. Predstavila je izsledke raziskav, ki so pokazali, da so učenci po mnenju učiteljic pod prevelikim psihološkim pritiskom. »Pomembna ugotovitev naših raziskav je tudi, da se učitelji in učiteljice v takem sistemu počutijo ranljive z dveh strani: po eni strani zaradi vse bolj zaščitniških in zahtevnih staršev, ki smo jim dovolili vstop v šolo (šolske procese, op. p.), po drugi strani pa zaradi izobraževalne in šolske politike, ki pogosto načrtuje, oblikuje in izvaja spremembe izobraževalnega sistema brez sodelovanja učiteljev in učiteljic. To pri mnogih vodi do zmanjšanja motivacije, opuščanja njihovih lastnih pedagoških sposobnosti in poslanstva,« je povedala profesorica. Poudarila je, da se pedagogi pritožujejo, da jim je bila odvzeta strokovna avtonomija.