Banka Slovenije je v marčevskem Biltenu izpostavila, da se je bilančna vsota slovenskih zavarovalnic lani znižala za 9,2 odstotka, na 8,4 milijarde evrov. Ob tem so imele zavarovalnice največ, 4,2-milijarde evrov naložb v dolžniške vrednostne papirje, torej obveznice, 1,7 milijarde evrov naložb pa so imele v delnicah oziroma enotah investicijskih skladov. Vrednost naložb v obveznice se je od konca leta 2021 do konca lanskega leta znižala za več kot 600 milijonov evrov, kar pomeni, da so nižje vrednosti obveznic k padcu celotne bilančne vsote slovenskih zavarovalnic prispevale okoli 70 odstotkov.
Zaradi naraščajočih obrestnih mer so se vrednosti številnih obveznic po svetu znižale, kar je nenazadnje prispevalo k težavam več ameriških bank. Zato se zastavlja vprašanje, ali bi se lahko tudi zavarovalnice, ki največ sredstev vlagajo v obveznice, znašle v težavah. Na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) zatrjujejo, da slovenske zavarovalnice ostajajo kapitalsko trdne.
Celo večja kapitalska ustreznost
Po pojasnilih AZN zavarovalnice zaradi svojih obveznosti veljajo za dolgoročne institucionalne investitorje in zato iščejo naložbene opcije daljših ročnosti. Ker približno 70 odstotkov zavarovalnotehničnih rezervacij slovenskih zavarovalnic konec lanskega leta predstavljajo zavarovalnotehnične rezervacije življenjskih zavarovanj, ki so po svoji naravi dolgoročnejše, je močna zastopanost dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic, op. a.) v naložbenih portfeljih slovenskih zavarovalnic razumljiva. Poleg tega naložbe v dolžniške vrednostne papirje že po definiciji v povprečju veljajo za manj tvegano vrsto naložbe v primerjavi z nekaterimi drugimi dolgoročnimi naložbenimi opcijami, na primer lastniškimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skladi,« so zapisali.
Po podatkih AZN slovenske zavarovalnice svoje naložbe v dolžniške vrednostne papirje večinoma držijo do dospetja. »Zato imajo nihanja vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev omejen vpliv na poslovni izid zavarovalnic, so pa zaradi trenutnih tržnih razmer glede na delež tovrstnih naložb znotraj naložbenih portfeljev zavarovalnic prispevala k nihanju bilančne vsote in kapitalske ustreznosti slovenskih zavarovalnic,« so povedali na AZN.
Podatki o kapitalski ustreznosti slovenskih zavarovalnic za leto 2022 še niso na voljo, po oceni AZN pa je njihov solventnostni količnik, torej razmerje med razpoložljivim in zahtevanim solventnostnim kapitalom, v povprečju znašal 227 odstotkov. »V primerjavi s stanjem konec leta 2021 se je ta količnik celo povečal za 5,7 odsotne točke,« so dejali na AZN.
Rast naložb z najvišjo boniteto
Visok delež obveznic v naložbenih portfeljih slovenskih zavarovalnic na AZN ocenjujejo kot ustrezno naložbeno strategijo. »Poleg zagotavljanja ustrezne ročnosti naložb so zavarovalnice dolžne slediti tudi načelu varnosti naložb v svojih portfeljih. Glede na bonitetno oceno dolžniških vrednostnih papirjev v naložbenih portfeljih slovenskih zavarovalnic konec decembra lani je imelo v povprečju kar 17 odstotkov naložb najvišjo možno bonitetno stopnjo, 34 odstotkov visoko bonitetno stopnjo, skupaj pa je imelo 95 odstotkov naložb investicijsko stopnjo,« so pojasnili. Dodali so, da se je v primerjavi z letom 2021 delež naložb z najvišjo bonitetno stopnjo celo povečal za dve odstotni točki, delež naložb z visoko stopnjo za štiri odstotne točke, medtem ko je delež naložb z investicijsko stopnjo ostal nespremenjen.
Znižanje vrednosti obveznic pa tudi delnic je medtem botrovalo temu, da so se lani znižale vrednosti naložb številnih življenjskih zavarovancev oziroma vrednosti posameznih skladov zavarovalnic, v katerih številni varčujejo, da bi si s tem zagotovili socialno in finančno varnost ob upokojitvi. Poleg zavarovanja človeškega življenja namreč življenjska zavarovanja z vplačili premij življenjskega zavarovanja predstavljajo tudi obliko varčevanja.
