Na zdravstvenem inšpektoratu so neskladja pri podatkih o čakalnih dobah za zdravstvene storitve zaznali pri kar 27 odstotkih izvajalcev, ki so jih vzeli pod drobnogled. Poročilo o lanskem delu inšpektorata, objavljeno med gradivom v vladni obravnavi, kaže tudi na pomanjkljivo izmenjavo podatkov o preklicanih in že opravljenih zdravljenjih. V nekaterih primerih je bila zmeda povezana tudi s tem, da ni bilo komunikacije med lokalnimi in centralnim informacijskim sistemom v zdravstvu.
Prevladujejo opozorila
Na nenavadno dogajanje v informacijskih sistemih so nas Dnevnikovi bralci opozorili konec lanskega leta. Nekateri med njimi bi zaradi tovrstnih pojavov, kot smo poročali, skorajda ostali brez zdravstvene obravnave, na katero so čakali. Lani so zdravstveni inšpektorji sicer opravili 1000 pregledov na področju pacientovih pravic. Izrekli so 338 upravnih ukrepov in 313 prekrškovnih sankcij, pri slednjih prevladujejo opozorila.
Med spornimi dogajanji, ki jih opažajo pacienti in njihovi svojci, je tudi zakasnelo uvrščanje na čakalne sezname. Nekateri med njimi so bili na seznam sicer uvrščeni, a so, kot smo poročali, zaman prosili vsaj za okviren datum svojega zdravljenja. Glede na obstoječo zakonodajo je treba pacienta na čakalni seznam uvrstiti v petih dneh po predložitvi napotne listine oziroma v dveh dnevih po opravljeni triaži, s katero lahko v bolnišnici dodatno pretehtajo, kako zelo se mudi pri posameznem pacientu. O uvrstitvi na čakalni seznam morajo izvajalci zdravljenj pacienta obvestiti v treh dneh, predvideva pravilnik o naročanju, takšen je tudi rok za obvestilo o okvirnem terminu.
Za operativne postopke in vse druge zdravstvene storitve, kjer čakalna doba znaša več kot štiri mesece, morajo bolnišnice in drugi izvajalci določiti vsaj okvirni termin, kasneje pa tudi točen datum. Pri operativnih postopkih mora biti ta znan najpozneje 30. dan pred samo izvedbo, pri vseh drugih zdravstvenih storitvah pa najpozneje 90. dan, preden pacient pride na vrsto.
Kadar jih na čakalne sezname javni zdravstveni zavodi ali koncesionarji ne uvrstijo oziroma o tem niso obveščeni, se lahko pacienti obrnejo na zdravstveni inšpektorat. Lani so nadzor nad dejanskimi praksami na tem področju na inšpektoratu opravili pri 50 izvajalcih zdravljenj, neskladja so ugotovili v šestih primerih. Pri tem so izdali eno ureditveno odločbo, sedem opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru ter dve opozorili po zakonu o prekrških.
Od stavke do šibke organizacije
Prestavljanje terminov je letos deloma povezano s stavko zdravnikov, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. Hkrati so takšni odmiki tudi posledica manjkajoče metodologije za določanje okvirnih terminov in neustreznih pravil za prenaročanje pacientov na prazne termine, opažajo na ministrstvu. Rešitve si obetajo od dopolnjenega pravilnika za urejanje čakalnih seznamov. Spomnimo, da nameravajo izpraznjene termine v prihodnje odmeriti pacientom, ki glede na nujnost svojega stanja čakajo najdlje.
Pritožbe o neuvrščanju bolnikov na sezname in nedodeljenih terminih se vrstijo iz leta v leto, je izpostavila ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. »Pacientu povedo, da ga bodo o vsem obvestili, a na takšno obvestilo dolgo čaka zaman,« je povzela. V obdobjih, ko je tej temi posvečene več pozornosti, se razmere za paciente začasno izboljšajo, opaža zastopnica, a je zatem hitro spet »po starem«. Ko se zastopniki obrnejo na bolnišnice in druge izvajalce, pacienti termin sicer dobijo, je dodala. Veliko takšnih primerov je povezanih s kadrovskimi težavami v javnem zdravstvu, opaža Duša Hlade Zore. »Kljub vsemu bi se dalo veliko težav preprečiti že z boljšo organizacijo,« je ocenila.
