Sara Oblak Speicher se spominja, da so imeli zaradi preventivne varnosti pred strelci otroci v Ameriki že v vrtcu in osnovni šoli redne mesečne vaje, v okviru katerih so se učili, kako se skriti pred morebitnimi nasilneži. »Takrat petletna hčerka mi je nekega dne ob prihodu iz vrtca razlagala, kako so jo učili, da naj, če je sama na stranišču, počepne na straniščno školjko, zaklene vrata in ostane tiho, dokler ne sliši, da so ponjo prišli policisti,« nam je zaupala sogovornica.
Povedala je, da je imela glede omenjenih vaj v vrtcih in šolah mešane občutke. Všeč ji je bilo, da so bili otroci pripravljeni na morebitne nasilne dogodke in so vedeli, kakšni so protokoli ravnanja, zaskrbljena pa je bila zaradi prakse nekaterih šol, kjer so učence že od tretjega razreda učili triaže glede strelnih ran.
»Zdi se mi, da otroci s tem ne bi smeli biti obremenjeni,« je učenje razvrščanja poškodovanih sošolcev v skupine glede na vrsto in težo njihovih poškodb v primeru streljanja komentirala Sara.
Policijske patrulje na šolskih vratih
Sogovornica je še povedala, da sta bili pred ameriško šolo, ki sta jo obiskovali njeni hčeri, na vhodnih vratih vsako jutro prisotni vsaj dve policijski patrulji. Otroci so se večinoma počutili varne, prisotnost policije pa je pri marsikom povzročila tudi občutek tesnobe.
Na naše vprašanje, zakaj se je družina odločila preseliti v Škofjo Loko, je sogovornica odgovorila, da je v Sloveniji s hčerama preživljala poletja in sta lahko na svoji koži občutili, da je v primerjavi z ZDA pri nas precej več svobode, vsakdan pa je bolj umirjen.
Poudarek na duševnem zdravju otrok
Dekleti zdaj osnovnošolsko izobrazbo pridobivata v Škofji Loki in sta z življenjem v Sloveniji zadovoljni. Glede varnosti v naših šolah je njuna mama izpostavila precejšnje razlike v mentaliteti prebivalcev ZDA in širšega območja Evrope. »Ko je denimo lansko leto prišlo do streljanja v Srbiji, so ljudje prostovoljno predajali svoje orožje, podobno se je zgodilo tudi po streljanju na Novi Zelandiji pred leti v mošeji. Tudi tam so številni samostojno predali pristojnim svoje avtomatske pištole, medtem ko se po streljanjih v ZDA zgodi nasprotno – prebivalstvo se tam po strelskih napadih običajno še bolj oboroži.«
Sogovornica je spomnila še na velike razlike med ZDA in Evropo v smislu vpetosti psihologije v izobraževanje. Povedala je, da je bilo v šoli v New Yorku ogromno poudarka na solidarnosti in da so se učitelji z otroki ogromno pogovarjali tudi o njihovem duševnem zdravju. »Otroci so imeli dostop do psihologov in ob njihovem obisku niso bili stigmatizirani. Tudi ena od mojih hčera je v drugem razredu osnovne šole obiskovala psihologinjo in se hitro naučila tehnik soočanja s svojo anksioznostjo,« nam je zaupala Sara Oblak Speicher.
Zdi se ji, je dodala, da imamo v Sloveniji glede tega še precej rezerve. »Nenazadnje se nasilni napadi običajno zgodijo prav iz neke duševne stiske. Tudi zato se je treba o duševnem zdravju otrok pogovarjati odprto in na glas, preden je prepozno.«
